Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je včeraj s sprejemom odloka z večino glasov ustanovil Regijski park Snežnik v velikosti skoraj 22.000 hektarjev, kar je nekaj manj kot polovica območja občine, pretežno njen neposeljeni del, in dober odstotek ozemlja Republike Slovenije. Z ustanovitvijo parka je Občina Ilirska Bistrica uresničila vizionarsko idejo izpred več kot sto let.
Območje Regijskega parka Snežnik leži na stiku alpskega, dinarskega in sredozemskega prostora, kar se odraža v raznolikosti habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst. Park večinoma obsega gozdnato kraško območje z jelovo-bukovimi gozdovi, subalpinskimi travišči, ruševjem ter submediteranskimi suhimi travišči. Med naravovarstveno pomembnimi značilnostmi parka so redke, ogrožene in endemične rastline ter številne vrste ptic, netopirjev, plazilcev, dvoživk, hroščev in jamskih organizmov.
Odlok o Regijskem parku Snežnik, ki ga je včeraj sprejel občinski svet, temelji na ohranjanju narave in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja ob usmerjanju turizma, prostočasnih dejavnosti, prometa in infrastrukture. Ob upoštevanju že veljavne zakonodaje so zato posamezni predlagani varstveni režimi ter varstvene in razvojne usmeritve prilagojene glede na dejanske potrebe v prostoru.
Dr. Gregor Kovačič, župan Občine Ilirska Bistrica: "Da bo to park po meri lokalne skupnosti, smo dokazali že v procesu ustanavljanja, v katerem smo odprto sodelovali s prebivalci, kmeti, lastniki zemljišč in strokovnjaki. Občinski svetniki so sprejeli zgodovinsko odločitev, ki temelji na spoštovanju narave, dela preteklih generacij in usmeritvi v trajnostni razvoj. Park je plod skupnih moči številnih deležnikov. Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri njegovem oblikovanju, ter vsem svetnikom, ki so projekt odločno podprli. Pred nami je naslednje poglavje: vzpostavitev močne ekipe in učinkovitega upravljanje parka."
Izhodišče za mejo parka so bile strokovne podlage Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, končni potek meje pa je rezultat dolgotrajnega dialoga s prebivalci, kmeti, gozdarji, lastniki zemljišč, strokovnjaki ter drugimi deležniki.
Na predlog lastnikov zemljišč izločili najkakovostnejša kmetijska zemljišča oziroma 852 hektarjev zemljišč
Pripravljavci Odloka o Regijskem parku Snežnik so že v izhodišču iz načrtovanega parka izločili vsa naselja in pas ob naseljih za njihovo mogočo širitev, v postopku posvetovanj z lokalnimi skupnostmi pa so prisluhnili tudi željam, da bi bila zunaj parka najkakovostnejša kmetijska zemljišča, pomembna za pridelavo hrane in kmetovanje v okolici naselij. Površino načrtovanega parka so z izločitvijo teh zemljišč zmanjšali za 852 hektarjev, tako da park obsega 21.931 hektarjev površin. Pripravljavci odloka pri obravnavi predlogov za izločitev zemljišč niso ugodili predlogom, ki niso prestali strokovne presoje.
V postopku priprave Odloka o Regijskem parku Snežnik so pripravljavci prilagodili tudi varstvene režime. Odlok ne posega v gospodarjenje z gozdovi, na področju kmetijstva pa je edini nov režim ta, da bo moral uporabnik zemljišča odstraniti ograjo najpozneje pet let po opustitvi namena ograjevanja (npr. za pašo).
Nadgradili so tudi sestavo sveta Regijskega parka Snežnik, tako da bo ta trinajstčlanski, v njem pa bodo predstavniki vseh deležnikov (dva predstavnika ustanovitelja, ki ju izbere občinski svet na predlog župana na način, da se zagotovi pluralnost zastopnikov občinskega sveta, predstavnik zaposlenih, dva predstavnika zasebnih lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč na območju parka, predstavnik podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), predstavnik nevladnih organizacij iz občine Ilirska Bistrica, ki delujejo v javnem interesu ter izkazujejo aktivno in s cilji parka usklajeno delovanje na območju parka, dva predstavnika krajevnih skupnosti, predstavnik Parka Škocjanske jame, predstavnik Zavoda RS za varstvo narave Slovenije, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije in predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica).
Prvi koraki
V začetni fazi bo s parkom upravljala Občina Ilirska Bistrica, prvi naslednji koraki po sprejetju odloka pa bodo priprava načrta upravljanja parka in postopno urejanje parkovne infrastrukture za usmerjanje obiskovalcev, kar vse bo potekalo v sodelovanju z lastniki zemljišč oz. prebivalci in uporabniki.
Ustanovitev zavarovanega območja je ena izmed aktivnosti Občine Ilirska Bistrica kot partnerice v LIFE projektu LIFE for LIFELINES, v naslednji fazi pa bomo nadaljevali z izvedbo ostalih projektnih aktivnosti.
Občina Ilirska Bistrica s povezovanjem naravovarstva in trajnostnega razvoja tako odpira priložnosti za zelena delovna mesta v parku, kmetijstvu, gozdarstvu, lovstvu, čebelarstvu, izobraževanju, turizmu in podjetništvu. V občinski upravi si želimo, da bi čim več prebivalcev občine te priložnosti prepoznalo in jih izkoristilo ali kakor je na včerajšnji seji dejal župan: »S parkom nihče nič ne izgubi. Kdor bo želel, bo pridobil«.
Regijski park Snežnik in njegov pomen v Sloveniji in Evropski uniji
V Sloveniji imamo en narodni park, skupaj z Regijskim parkom Snežnik pet regijskih parkov ter 47 krajinskih parkov. Regijski park Snežnik obsega približno en odstotek ozemlja Republike Slovenije. To območje izstopa na evropski in svetovni ravni – tu so območja Nature 2000, zavarovanje Unesco. Z ustanovitvijo Regijskega parka Snežnik Občina Ilirska Bistrica prispeva k evropskim naravovarstvenim ciljem ter spodbujanju trajnostnega upravljanja podeželja.
Pobude za ustanovitev zavarovanega območja Snežnika segajo v čas pobud za zavarovanje današnjega Triglavskega narodnega parka. Priporočilo Albina Belarja, objavljeno 1907, govori o tem, da naj se ustanovijo naravovarstvena območja (imenuje jih "rezervacije"), med katerimi je poleg Doline Triglavskih jezer tudi Snežnik[1]. Pomen Snežnika je prepoznala tudi Spomenica[2] Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva iz leta 1920, ki je predlagala Snežnik za sredogorski varstveni park. Kasneje so sledila delna zavarovanja: leta 1964 je bil na nacionalni ravni zavarovan vrh Snežnika, leta 1969 je Občina Ilirska Bistrica poleg zavarovanega območja Notranjskega Snežnika zavarovala posamezna manjša območja, vključno s Krajinskim parkom Mašun. Leta 1993 so si sledile pobude za širše zavarovanje v park v sodelovanju med več občinami, ki pa so se kasneje postopoma uresničevale v obliki zavarovanj v posameznih občinah – Notranjski regijski park, Krajinski park Pivška presihajoča jezera.
[1] https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/skoberne.pdf
