Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Območna enota (OE) Koper, je v obsežni analizi zdravstvenega stanja prebivalcev občine Ilirska Bistrica med letoma 2011 in 2024 razkril sliko, ki je na prvi pogled podobna slovenski, ob natančnejšem pogledu pa pokaže nekaj pomembnih odstopanj – tako v primerjavi z regijo Koper kot s celotno Slovenijo.
Eden najbolj očitnih trendov je demografski: ilirskobistriško območje se stara hitreje. Delež otrok, starih do 14 let, je nižji kot v regiji in Sloveniji in še naprej upada, delež starejših od 65 let pa višji. Takšna starostna struktura vpliva tudi na zdravstveno sliko, saj se s starostjo povečujeta tako prisotnost kroničnih bolezni kot potreba po zdravstvenih storitvah.
Umrljivost nad povprečjem predvsem zaradi bolezni srca in ožilja
V vseh starostnih skupinah nad 30 let je umrljivost v Ilirski Bistrici višja kot v koprski regiji in Sloveniji. Zaskrbljujoče visoko je število smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Zaradi teh bolezni smo med letoma 2011 in 2024 v Ilirski Bistrici vsako leto v povprečju zabeležili 22,56 primera smrti na 1000 prebivalcev, starejših od 65 let. Na ravni regije je zaradi srčno-žilnih bolezni v povprečju na leto umrlo 16,81 osebe na 1000 prebivalcev, starejših od 65 let, na ravni Slovenije pa je bilo zabeleženih 17,81 primera smrti.
Občina je nad regijskim in državnim povprečjem tudi pri smrtih zaradi bolezni dihal. Povprečje med letoma 2011 in 2024 na območju občine Ilirska Bistrica je bilo 3,54 smrtnega primera na 1000 prebivalcev, starejših od 65 let, v regiji 2,73 primera, v vsej državi pa 2,59 primera.
Pogosteje, kot velja za regijo in državo, občani umirajo tudi zaradi ishemične bolezni srca (sem sodijo bolezni, ki nastanejo zaradi nezadostne oskrbe srčne mišice s kisikom). Višja umrljivost zaradi teh bolezni se kaže že v starostni skupini nad 30 let. Nekoliko višja je tudi umrljivost zaradi možganske kapi.
Nekoliko izstopa tudi samomorilnost pri mlajših od 30 let, ki presega tako regijsko kot državno povprečje.
Na drugi strani pa analiza prinaša tudi pomembno protiutež: z izjemo višje umrljivosti zaradi raka dojke je umrljivost zaradi več drugih vrst raka nižja kot v regiji in Sloveniji.
Pri raku podobno kot drugod, z nekaj odstopanji
Vsako leto v Ilirski Bistrici odkrijejo približno 97 novih primerov raka. Več kot 60 % bolnikov je starejših od 65 let. Najpogosteje odkriti raki so raki prostate, dojke, pljuč, debelega črevesa in kožni melanom.
V primerjavi z regijo in državo je splošna pojavnost raka primerljiva, vendar pa je pri moških rak prostate očitno pogostejši. V povprečju je pri nas odkritih okoli 15 primerov letno, glede na državno in regijsko povprečje pa bi jih pričakovali med 11 in 12. Pri ženskah je rak dojke nekoliko pogostejši (okoli 10 primerov letno, pričakovano 9).
Strokovnjaki opozarjajo, da so najpogostejši raki tesno povezani z življenjskim slogom – kajenjem, alkoholom, prehrano, telesno neaktivnostjo in izpostavljenostjo soncu.
Bolniške odsotnosti: več težav z mišicami in poškodbami
Podatki o bolniških odsotnostih (absentizmu) kažejo spremembe v zadnjih letih. Več je odsotnosti zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema, raka, okužb in poškodb pri delu, manj pa odsotnosti zaradi bolezni dihal in duševnih motenj.
Presejalni programi: odzivnost še vedno prenizka
V Sloveniji trenutno potekajo trije državni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka: Svit, ZORA in DORA. Za uspešnost programa in dosego dolgoročnega cilja je pomembno, da se presejanja udeleži vsaj 70 % ciljne populacije.
Ilirska Bistrica pri odzivu na presejalne programe nekoliko zaostaja. Program Svit (rak debelega črevesa) je leta 2024 beležil 61,9-odstotno odzivnost vabljenih. Podobno nizka odzivnost je bila na ravni regije, medtem ko podatki za vso Slovenijo kažejo, da se odzivnost izboljšuje in dosega okoli 65 %.
Tudi v programu ZORA (rak materničnega vratu) je pregledanost občank Ilirske Bistrice nižja od priporočene. Vabilu se je leta 2024 odzvalo 67,8 % vabljenih žensk, medtem ko odzivnost na ravni države že vrsto let presega priporočenih 70 %.
Bolj zadovoljni smo lahko le s sodelovanjem žensk v programu DORA (rak dojke). Presejalne mamografije se je lani udeležilo 73 % vabljenih občank, kar je na ravni regije, a pod slovenskim povprečjem (77,2 %).
