Občino Ilirska Bistrica je danes obiskala ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj s sodelavkami, da bi odgovorila na skrbi, ki jih prinaša reorganizacija sodišč, kot jo določa novi Zakon o sodiščih (ZS-1). Ne gre za postopno ukinjanje okrajnih sodišč, kot so to morda razumeli prebivalci bolj odročnih delov države, je pojasnila ministrica, pač pa za spremembe v delovanju, tako da bo celotni sodni sistem bolj učinkovit. Eden od ključnih ciljev je, da prebivalci ohranijo dostop do sodnega varstva.
Po novem zakonu o sodiščih, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 2027, bo osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji okrožje in ne več okraj. Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici se bo tako preimenovalo v zunanji oddelek okrožnega sodišča v Kopru. O obsegu in vrsti zadev, ki se bodo reševale na posameznem zunanjem oddelku, bo odločal predsednik okrožnega sodišča.
Ministrica: »Razumem skrb občanov«
Župan Ilirske Bistrice dr. Gregor Kovačič in direktorica občinske uprave mag. Jana Knafelc Strle sta v dopisu ministrstvu za pravosodje izrazila skrb, da ne bo ostalo le pri preimenovanju in organizacijskih spremembah, pač pa bo postopoma vseeno sledilo zaprtje sodišča v Ilirski Bistrici. Leta 2029, dve leti po uveljavitvi ZS-1, bodo namreč predsedniki okrožnih sodišč preverjali, kako se je reorganizacija obnesla v praksi. Takrat se bo presojalo, katere zunanje oddelke okrožnih sodišč (sedanja okrajna sodišča), je treba ohraniti in morda še razširiti, katera pa morebiti ukiniti.
Župan dr. Gregor Kovačič je ministrici mag. Andreji Kokalj, ki se je sama želela srečati z vodstvom občine, predstavil demografsko sliko občine, razvojne izzive zaradi obmejnosti in slabe prometne povezave, če bi morali občani sodno varstvo iskati v večjih centrih. Občino skrbi tudi izguba devetih delovnih mest na sodišču, če bi prišlo do ukinitve. »Res se trudimo in želimo, da ne bi izgubili dostopa do javnih služb v lokalnem okolju,« je poudaril župan in ministrici predstavil nekatere primere, ko se je to že zgodilo.
»Razumem skrb občanov in občinskih vodstev. Namen zakona ni bil, da bi se sodišče zapiralo in ukinjalo. Eden od namenov je povečati učinkovitost ob hkratnem zagotavljanju dostopnosti,« je ključni cilj reorganizacije povzela ministrica. Leta 2029 bodo predsedniki okrožnih sodišč ocenili, ali nova organiziranost zasleduje cilj, da stranke povsod po državi do pravice pridejo v primerljivem času in ali so sodniki primerljivo obremenjeni. Predsednik okrožnega sodišča bo res lahko predlagal, da se katerega od zunanjih oddelkov ukine ali na novo ustanovi, bo pa moral pri pripravi predloga upoštevati demografske, geografske in infrastrukturne značilnosti okolja. Povedano drugače: upoštevati bo moral tudi, kako daleč imajo občani do sodišča in kakšne transportne možnosti imajo, da pridejo do tja.
Svoje mnenje naj pove tudi lokalna skupnost
Predsednik okrožnega sodišča ne bo mogel samostojno spremeniti organizacije sodišče, je poudarila ministrica. O predlogu za ustanovitev ali ukinitev zunanjega oddelka bo odločil predsednik vrhovnega sodišča ob predhodnem mnenju višjega sodišča in ministrstva za pravosodje. Pobuda, ki jo je ministrici mag. Andreji Kokalj dal župan dr. Gregor Kovačič, je, da naj ima pravico povedati svoje mnenje tudi lokalna skupnost. Ministrica je zagotovila, da bo pobudo predala delovni skupni za implementacijo nove zakonodaje.
Pomembna informacija za občane je še, da se bodo vsi sodni postopki, začeti na okrajnih sodiščih do konca letošnjega leta, tudi dokončali na zunanjih oddelkih, v katere se bodo ta preimenovala po novem letu. Zunanji oddelki bodo ohranili tudi funkcijo vložišč za fizične vloge ter vse postopke dedovanja, s čemer se bo še naprej ohranjala tudi tovrstna dostopnost sodišči.
