Javni sklad za kulturne dejavnosti je tudi letos organiziral revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Namen revije je predstaviti (po)ustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb, skupinam, zasedbam in vodjam skupin pa ponuditi strokovno mnenje in nasvete ter tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila.
Napev – odsev je v letu 2026 organiziran na dveh ravneh: območne revije poustvarjalcev glasbenega izročila in državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Ljudski pevci in godci, kot jim radi rečemo, so se sredi aprila zbrali v vaškem domu v Jasenu. Prišle so skupine z Obale, Krasa, s Postojnskega in z Brkinov. Njihove nastope si je ogledal in jih strokovno ocenil spremljevalec srečanja magister Matej Jevnišek.
Prvi so na oder stopili Brkinci. Skupina je nastala v letu 2016 na Ostrožnem Brdu v Brkinih, deluje pa v okviru Društva upokojencev Postojna. Trenutno štejejo 11 članov, poleg Brkincev prepevajo tudi pevci iz Pivke in Postojne. V začetku so prepevali v poletnem času po brkinskih vaseh: ob vodnjakih, po dvoriščih, po vaških ulicah … Danes pa pojejo tudi po proslavah, revijah in ostalih prireditvah tako doma v Sloveniji, kot tudi v zamejstvu in na Hrvaškem.
Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Borjač Sežana imajo izreden čut za ohranjanje in poustvarjanje slovenskega pevskega ljudskega izročila. Skupina deluje od leta 2009. Včasih zapojejo v odrskih postavitvah folklorne skupine, večinoma pa nastopajo samostojno kot pevska skupina. Redno sodelujejo na raznih kulturnih in turističnih prireditvah, slovensko ljudsko pesem pa rade ponesejo tudi v tujino.
Pevke in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana v svojih vrstah združujejo v glavnem bivše in sedanje plesalce in plesalke pri folklornem društvu. Nastopajo na srečanjih pevcev ljudskih pesmi, na reviji Primorska poje, nastopih folklornega društva in folklornih festivalih ter v prazničnem decembru v domovih upokojencev po Obali. Gojijo ljudske pesmi predvsem Istre, pa tudi ljudske iz drugih slovenskih pokrajin.
V pevski skupini Kulturnega društva Karla Štreklja Komen ljudske pesmi zbirajo in pojejo že 39 let. V veliki večini jih pevke same priredijo za svojo zasedbo velikokrat z gradivom iz njihove pesmarice Tam v starodavnih časih. Pojejo na najrazličnejših prireditvah, posebej pa so ponosne na nastop terceta, ki je v letu 2011 sestavljal skupino in je v sodelovanju z odlično tamburašico zastopal Slovenijo na Evropskem festivalu ljudske glasbe - EBU Folk festival. Za letošnjo revijo Napev – odsev so se odločile, da pokukajo onkraj naših meja - zapele so nekaj pesmi, ki so jih slišale na obiskih v Reziji.
Skupina Kraški šopek že 20 let s petjem ohranja ljudske pesmi, ki so živele s predniki in način petja brez instrumentalne spremljave. Za uspešno delo so bile že večkrat nagrajene. Pesmi, ki jih pojejo so izbrane z ljubeznijo do Krasa, saj so bile v preteklosti pete po kraških vaseh in želja pevk je, da se to ohrani tudi bodočim rodovom. Rdeča nit letošnjega nastopa na reviji Napev – odsev je odhod fantov k vojakom ali na fronto.
Moška pevska skupina Kantadore deluje že 32 let. Pevci zbirajo, prirejajo in pojejo stare istrske pesmi v narečju, kot so jih nekoč peli njihov predniki. Pesmi se slišijo v treh jezikih: slovenskem, italijanskem in hrvaškem, tako kot so se skozi zgodovino v Istri menjavale oblasti in prepletali jeziki. Predstavljajo bogato kulturno izročilo ter ohranjajo identiteto Gradina in sosednjih vasi, ki je del istrske kulturne dediščine.
Ženska vokalna skupina Vanda Križaj Orehek pa deluje od leta 2012. Ljudsko petje jih ponavadi spremlja na vseh nastopih, posebej pa na neformalnih druženjih po nastopu, ki so prava zakladnica ljudskega petja. Nekatere članice vokalne skupine so bile dolgoletne članice pri folklorni skupini Torbarji iz Postojne.
Jasensko revijo so zaključili Hrušiški fanti. Skupina ljudskih pevcev prihaja iz vasi Hrušica in je bila ustanovljena maja 1995, njeni najstarejši pevci pa so javno nastopali po raznih krajih Slovenije že od začetka 80. let. Hrušiški fanti sami zbirajo, zapisujejo in se učijo starih pesmi, ki jih še najdejo pri najstarejših prebivalcih v domači in sosednjih vaseh. Pojejo izključno stare ljudske pesmi, ki niso nikjer zapisane v notah, ampak se prenašajo iz roda v rod. V skupini poje 12 pevcev, od katerih pet od samega začetka. Najstarejši pevec bo letos dopolnil 91 let, najmlajši pa komaj 26.
Revijo Napev – odsev v Jasenu sta organizirala ilirsko-bistriška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Društvo Ahec iz Jasena. Najboljše skupine z jasenskega in ostalih območnih srečanj, ki po mnenju strokovnih spremljevalcev dosegajo najvišjo kakovostno raven, se bodo jeseni predstavile na državnem srečanju v Majšperku.
Tekst in foto: Igor Štemberger
