Požar je ena od najhujših nezgod v naravnem okolju. Podnebne spremembe z višjimi temperaturami in daljšimi sušnimi obdobji zahtevajo večjo pozornost do varstva okolja ter spremembe ravnanja.
Najpogostejši vzroki za požare so človeški: nepazljivost pri uporabi odprtega ognja, kurjenje in sežiganje odmrle biomase, požiganje travišč, odmetavanje cigaretnih ogorkov ter odlaganje vročega pepela in gorljivih snovi.
Kaj je v Sloveniji prepovedano
Številni požari nastanejo spomladi ob urejanju okolice, ko odpadke nepremišljeno zakurimo. Pri tem nastajajo trdni delci, strupeni plini, dim in saje, ki škodujejo zdravju.
V Sloveniji je kurjenje odpadkov na prostem prepovedano z več predpisi. Prepoved velja za vse vrste odpadkov, tudi biološke, kot so trava, listje in vejevje, ki jih lahko kompostiramo ali oddamo v zbirne centre.
Prepovedano je tudi zažigati neobdelana kmetijska zemljišča in nerodovitne površine, kjer lahko ogenj ogrozi okolico. Določeni naravni materiali se pod pogoji lahko kurijo za nadaljnjo uporabo v kmetijstvu.
Negativne posledice za prst
Kurjenje rastlinskih ostankov povzroča škodo tlom. Poleg odmrle biomase namreč propadejo tudi koristne rastline, ogenj pa spodbuja rast trdovratnih plevelov. Površina sicer ozeleni, vendar je rastlinska sestava slabše kakovosti.
V zgornjem sloju tal so ključni mikroorganizmi in drobnoživke, ki omogočajo nastanek humusa. Visoke temperature jih uničijo, tla brez humusa pa postanejo nerodovitna. Na pobočjih so takšna tla tudi bolj izpostavljena eroziji.
Organske ostanke zaorjite v zemljo
Za ohranjanje rodovitnosti je treba organske ostanke zaorati ali jih kompostirati, zmulčiti ali predelati v biomaso. Če jih oddamo komunalnim službam, morajo biti ustrezno ločeni.
Zaskrbljujoče je tudi nespoštovanje razglašene požarne ogroženosti. Neprevidnost lahko povzroči veliko škodo in ogrozi življenja. K večji varnosti prispevamo vsi – tudi tako, da ob zaznavi sumljivega dima takoj pokličemo 112.
Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana
