Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki je javno objavilo študijo variant in okoljsko poročilo za avtocestni krak med Postojno in Jelšanami, je včeraj v Ilirski Bistrici organiziralo javno obravnavo predlagane trase. Občani Ilirske Bistrice so imeli priložnost, da pripravljalcem in izdelovalcem predlaganih rešitev zastavijo vprašanja in podajo svoje pripombe. Rok za oddajo pisnih pripomb je sicer do 10. aprila 2026.
Država mora traso, ki ni pomembna le za regijo, ampak je načrtovana tudi na ravni EU kot del evropskih cestnih povezav, dograditi najpozneje do leta 2050. Celotna trasa je dolga 37 kilometrov, po teritoriju ilirskobistriške občine pa poteka v dolžini 16 kilometrov.
Na območju občine Ilirska Bistrica je zamišljena le ena, zelena varianta trase, medtem ko so v pivški in postojnski občini vrisane tri možne variante, avtorji dokumentov pa kot najbolj smiselno in realno ocenjujejo vijolično.
Zelena varianta vključuje 2,2 kilometra premostitvenih objektov (mostov in viaduktov), nima pa predorov. Vijolična trasa, ki se formalno začne med Kilovčami in Merečami, nato pa proti severu preči občini Pivka in Postojna, predvideva 6,5 kilometra mostov in viaduktov ter približno štiri kilometre predorov.
Zaradi večjega števila in obsežnejših premostitvenih objektov in predorov bo gradnja v prvi etapi potekala od Postojne (priključek Hrastje) do Ilirske Bistrice pri Topolcu. Pri izkopih predorov bodo namreč nastajali viški materiala, ki jih bodo gradbinci sproti porabljali za gradnjo nasipov in premostitvenih objektov vzdolž trase. V drugi etapi bo potekala še gradnja od Ilirske Bistrice do Jelšan.
Udeleženci javne obravnave so izpostavili kar nekaj skrbi, povezanih s potekom trase na območju občine Ilirska Bistrica. Nasprotujejo ji v KS Jelšane, saj gre po njihovem po najbolj rodovitni zemlji in je premalo oddaljena od Dolenj in Jelšan. Predlagajo večji odmik proti železnici. V Kilovčah predlagajo dodatne pokrite vkope za lažje prehajanje živine, saj trasa prekinja dostope do kmetijskih površin. V več vaseh so želeli informacije, koliko se trasa približa prvim hišam in kakšne so možnosti za povečanje odmikov. Avtorji študij se zavedajo, da se trasa ponekod zelo približa naseljem, a so pojasnili, da lahko vsak dodatni ovinek ali drugače speljana krivulja spremeni pretok prometa in povzroči, da cesta ne ustreza več kriterijem avtoceste. Protihrupno zaščito nameravajo, kjer bo to mogoče, zagotoviti s protihrupnimi nasipi.
Župan dr. Gregor Kovačič je predstavnike MNVP, ministrstva za infrastrukturo, Darsa ter izdelovalcev dokumentov pozval, naj protihrupni zaščiti namenijo večjo skrb, kot jo predvidevajo predstavljeni dokumenti, predvsem pa naj bodo bolj ambiciozni pri postavljenih rokih za dograditev tega avtocestnega kraka.
Če bo šlo vse po načrtih, bo Vlada RS uredbo o DPN Postojna – Jelšane potrjevala leta 2029. Od leta 2029 do leta 2034 bi potekalo projektiranje, pridobitev gradbenih dovoljenj, odkupi zemljišč. Kot so pojasnili predstavniki ministrstev in Darsa, bo na hitrost postopkov vplivala tudi usklajenost občin in lokalnega prebivalstva o poteku trase, nadalje pa tudi izvajanje na projekt vezanih javnih naročil.
Ocenjena vrednost gradnje celotne trase od Postojne do Jelšan je 1,1 milijarde evrov (v to ceno niso zajeti stroški financiranja in DDV).
Gradivo je na vpogled v veži občinske stavbe (Bazoviška cesta 14) v poslovnem času Občine Ilirska Bistrica, objavljeno pa je tudi na spletni strani Vlade RS.
Posnetek javne obravnave si bo mogoče ogledati na TV Galeja, in sicer v soboto (28. marec) ob 20.00, v nedeljo (29. marec) ob 13.00 in v ponedeljek (30. marec) ob 20.00.
