Kettejeva rojakinja, literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Urška Perenič in teolog, slavist in esejist Peter Kovačič Peršin sta z zanimivim pogovorom o duhovni dimenziji ustvarjanja Dragotina Ketteja v začetku februarja odprla cikel predavanj in pogovorov v okviru Cankarjevega in Kettejevega leta.
»Kette je bil revolucionaren predvsem v tem, da ja razumel in si upal v tistem času povedati, da je bog nekaj, kar lahko osebno doživiš v svoji notranjosti,« je Peter Kovačič Peršin pojasnil zbranim v Knjižnici Makse Samsa. Kette je s tem pred skoraj 130 leti dregnil v tedaj nedotakljive antropomorfne predstave o Bogu nad oblaki, ki ga gledamo v baročnih cerkvah. »Danes je to razumljivo, takrat pa je bila to revolucionarna misel. To je tudi mene pritegnilo, da sem se lotil premišljevanja o Kettejevem ciklu Moj Bog.«
Preobrazila ga je ljubezen
Dr. Urška Perenič in Peter Kovačič Peršin sta se najdlje zaustavila prav pri tem ciklu pesmi, ki jih je Kette ustvaril v ljubljanski cukrarni, ko se je verjetno že zavedal, da se njegovo komaj 23-letno življenje izteka. Preobrazbo je v njegovih delih čutiti že prej, v obdobju, ko je v Novem mestu spoznal Angelo Smola. Šlo je za neuslišano ljubezen, ki pa je pesnika duhovno preobrazila in ga vodila do spoznanja, da svet vodita ljubezen in harmonija.
Kovačič Peršin je pri Ketteju izpostavil tudi njegovo moško naravo, ki se izraža v njegovem kljubovanju sistemu. »Danes je med mladimi veliko krhkosti in negotovosti, Kette pa je imel odločno in jasno začrtano življenje. Moral je biti nekaj posebnega, da je lahko vzdrževal to pokončnost, kljub temu da je imel pravzaprav od vseh ustvarjalcev slovenske moderne najtežje življenjske razmere.«
Cikel štirih pogovorov
Cikel štirih pogovorov in predavanj, ki se bodo vrstila skozi leto 2026, nosi naslov Kette in Cankar: Med domačo tradicijo in prostrano pokrajino evropskega modernizma. Pobudnica dr. Urška Perenič želi s temi dogodki podobi obeh književnih ustvarjalcev svojega časa obuditi in obenem dopolniti za današnji čas. »Težišče bo na njuni duhovni, intelektualni in seveda literarni dediščini, ki nas vse postavlja tudi pred dolžnost, da jo na primeren način posredujemo bodočim generacijam in ohranjamo za prihodnost,« je pojasnila.
Dogodki nastajajo v sodelovanju z območno izpostavo JSKD Ilirska Bistrica in Literarnim društvom Ilirska Bistrica, finančno pa jih podpira Občina Ilirska Bistrica.
Posnetek pogovora si lahko ogledate tukaj.
