Župan in županji občin Ilirska Bistrica, Klana in Matulji ter predstavniki slovenske in hrvaške policije so se, kot vsako leto, pred božično-novoletnimi prazniki srečali na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane. Na srečanju, ki nosi naslov Na meji brez meje/Na granici bez granice, so župani izpostavili odlične medsebojne odnose in načrte za sodelovanje predvsem na področju turizma. Pohvalili so tudi delo policije, ki skrbi, da obmejno prebivalstvo mejnih kontrol in migrantske problematike skorajda ne občuti.
Odnosi med občinami na slovenski in hrvaški strani meje so dobri in tesni, prehodi lokalnega prebivalstva preko meje pa vsakodnevni. Vaščani Škalnice in Lisca v občini Klana, denimo, svoje umrle pokopavajo v Jelšanah v ilirskobistriški občini, vsakodnevno pa se iz občin Klana in Matulji številni prebivalci vozijo na delo v Slovenijo.
Pohvale policistom
Lokalno prebivalstvo ob prehajanju meje nima težav, sta izpostavili tako županja Matuljev Ingrid Debeuc kot županja Klane Sanja Sušnik. »Največ težav je še vedno z ilegalnimi prehodi meje, a se to rešuje brez velikega pompa. Mislim, da naši prebivalci s tem nimajo takšnih težav kot v drugih predelih, kar pomeni, da policija odlično opravlja svoje delo,« je ocenila Ingrid Debeuc.
Tej oceni je pritrdil tudi župan Ilirske Bistrice dr. Gregor Kovačič: »Območje je bilo vedno sosedsko povezano, sodelovanje pa poteka tekoče, četudi gre za dve državi. Za to skrbijo policisti na obeh straneh meje, enako kot skrbijo za red in varnost. Tudi na območju naše občine ne občutimo velikih težav zaradi ilegalnih migracij, ki so bile v preteklih letih zelo pereč problem.«
Načrtujejo skupne projekte
Zaradi povezanosti prostora, skupne zgodovine ter bogate arheološke in etnološke dediščine tri čezmejne občine vedno bolj krepijo sodelovanje, zlasti na področju turizma. Vsakoletna čezmejna borza turističnih ponudnikov, ki poteka v Ilirski Bistrici, že dejavno povezuje ponudnike, občine pa se dogovarjajo tudi o pripravi skupnih kandidatur za črpanje evropskih sredstev.
Župani vidijo skupne priložnosti predvsem za razvoj kolesarske infrastrukture in kolesarskega turizma, s pomočjo EU razpisov si želijo oblikovati tudi skupne produkte, vezane na bogato, edinstveno in zelo živo pustno tradicijo v vseh treh občinah. Eden od izzivov je tudi skupno predstavljanje zgodovinske in arheološke dediščine.
