Novembra smo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v skupino kulturne klepetalnice povabili dr. Nino Seražin Lakota, zdravnico, diplomirano medicinsko sestro, mentorico zavestnega dihanja, certificirano mentorico zavednega starševstva pri Shefali Tsabary, priznani klinični psihologinji in avtorici svetovnih uspešnic o ozaveščenem starševstvu, ki razkriva revolucionarni pristop na tem področju.
Krepiti otrokovo samozavest
Kot pravi naša gostja, se je med branjem knjig dr. Shefali Tsabary navdušila nad njeno teorijo in se odločila za izobraževanje na njenem inštitutu. Ta teorija med drugim zagovarja, da je treba krepiti otrokovo samozavest in njegovo čustveno odpornost, celotna družina mora skrbeti za zdrave in pristne medsebojne odnose; pri tem se morajo starši prilagoditi novim zahtevam in pričakovanjem. Kot osebnostno zrele osebe naj bodo zgled otroku, morajo mu postaviti jasno zastavljene meje, biti vešči v komunikaciji, ki posledično povezuje družinske člane in člane vsake skupnosti.
V medsebojnih odnosih je pomembno sprejeti otrokove resnice z ustreznim izkazovanjem naklonjenosti. Če je otrok v stiski, ne sme biti nikoli prepuščen sam sebi. Z vprašanji, kako si, kaj potrebuješ, kaj te moti ipd. je treba najti pot do njegovih čustev, do njegove izpovedi. Med poslušanjem naj bodo starši pozorni, da bi si pridobili otrokovo zaupanje naj se izogibajo presojanju. Takšno doživljanje odnosov, polnih topline, povezanosti, zaščite, postane model za otrokove bodoče odnose z ostalimi: prijatelji, člani različnih skupnosti, partnerji.
Pasti permisivne vzgoje
Nekateri strokovnjaki zagovarjajo model permisivne vzgoje, ki se je pojavil v 20. stoletju in dopušča otroku izpolnitev vseh želja, možnost odločanja, izpolnjevanja vseh interesov. Starši skrbijo za njegovo osebno srečo, ne da bi mu postavljali kakršnokoli mejo, in se otroku popolnoma podrejajo. Posledice tega modela se žal poznajo v poznejšem razvoju otroka. V otroštvu je sicer samozavesten, ker mu je vse dovoljeno, v odraslosti se pojavlja problematično vedenje, ker ni navajen na prepovedi, ne pozna spoštovanja do drugih in ima občutek večvrednosti. V življenju vsakogar so potrebne tudi meje.
Ko posamezniki, ne glede na leta, naletijo na meje, se počutijo nemočni. Ko so nerazumljeni, odreagirajo burno, z jezo. Ena od oblik reakcij na jezo ali druga močnejša čustva je tudi agresija, ki je vedno bolj prisotna v naši družbi, in ruši medsebojne odnose. Da se agresivnost doma ali v šoli ne bi razširila in ostala obvladljiva, je treba čimprej odkriti ozadje konflikta, izvedeti za razloge, se z otrokom pogovarjati o emocijah in občutkih, ki so pripeljali do določene situacije, mu pomagati razumeti svoja čustva, občutke, svojo žalost. Če jih bo otrok razumel, se jih bo naučil tudi obvladovati.
Sledila je živahna razprava
Članice so se aktivno vključile v razpravo, s predavateljico spremljale novosti in spremembe na področju vzgoje, izvedele, kako napačni vzgojni prijemi posledično vplivajo na odraslost, debatirale o nesoglasjih med starši in starimi starši, o vlogi družine, prilagajanju vzgojnih metod ob hitrem spreminjanju življenja, o travmah, samozavesti … Srečanje se je zaključilo v sproščenem pogovoru. Naši gostji, ki nam je razkrila marsikatero novost s področja drugačne, sodobne vzgoje, želimo še veliko uspešnih spletnih predavanj, predavanj v živo, vodenja delavnic o zavestnem starševstvu, individualnih svetovanj mladim staršem, ki se k njej zatekajo po pomoč. Z njeno energijo ji kljub obilici dela vse to uspeva.
N. L. Ujčič - mentorica kulturne klepetalnice
