V zadnjem času se na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica pojavljajo vlomi v hiše tako v dnevnem kot v nočnem času. S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za kazniva dejanja in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše in vozila, tatvine vozil, drzni ropi in podobno.
Bodite pozorni na sumljive osebe, ki se zadržujejo na parkiriščih. Če si sumljive osebe ogledujejo vozila ali hiše, takoj obvestite policijo na številko 113.
Objavljamo nekaj koristnih nasvetov in priporočil, saj lahko za varnost svojega premoženja največ naredite sami.
Ukrepi, za katere lahko pred daljšo odsotnostjo poskrbite že sami
· Zaklenite vrata in zaprite okna,
· ključev ne puščajte na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.,
· ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef),
· ne puščajte sporočil o svoji odsotnosti (na telefonskem odzivniku, listkih, spletnih omrežjih),
· ne dajati vtisa, da ni nikogar doma (redno praznjene poštnega nabiralnika …),
· če imate alarmno napravo, jo vklopite,
· vrednejše predmete umaknite z vidnih mest, tudi v vozilih,
· sosedom povejte, kako ste dosegljivi,
· preglejte zavarovalne police in preverite, kako je s kritjem škode pri vlomu,
· zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnični predmeti in drugo).
Zavarujte se tudi, ko ste doma
· Zaklepajte vrata,
· neznancem ne odpirajte vrat,
· imejte varnostno verižico vedno zataknjeno, še zlasti, če ste sami,
· uporabljate domofone in videodomofone ter kukala na vhodnih vratih,
· še posebej starejši občani naj najprej preverijo, ali so osebe dejansko t. i. tehnične službe za elektro, telekomunikacijska, časopisna in druga podjetja. Če niso prepričani, naj se posvetujejo s sosedi ali pokličejo na ta podjetja. Osebe nikakor ne smejo vstopiti v vaša bivališča, če jim tega ne dovolite. Pazite tudi, da vas ena oseba ne zamoti, druga pa vstopi v hišo.
Če ste bili žrtev kaznivega dejanja, do prihoda policije ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca. Če se neznanci sumljivo vedejo ali so bili celo pregnani s kraja ob izvršitvi kaznivega dejanja, si zapomnite čim več podrobnosti o osebah in vozilih, po možnosti si zabeležite registrske številke vozil in bodite pozorni, kam je vozilo odpeljalo.
Na tržišču so na voljo raznovrstne alarmne naprave. Alarmna naprava, ki jo boste vgradili, mora biti testirana. Za zaščito proti kraji se - v kombinaciji z alarmnimi napravami ali samostojno - čedalje pogosteje uporabljajo tudi močni mehanski elementi, ki onemogočajo vlom v stanovanjski objekt (mehanska ključavnica, zaščitno okovje in ščitnik ključavnice na vratih stanovanja itd.). Svetujemo, da se pred nakupom posvetujete s strokovnjakom.
Na policiji tudi v letos beležimo trend povečevanja števila prijav goljufij na spletu. Škoda se meri v milijonih evrov. Občanom svetujemo dodatno previdnost pri spletnih nakupih, investicijah, uporabi spletnih bančnih storitev itd. Več informacij si lahko preberete tudi na internetnih straneh www.policija.si, www.cert.si in na www.varninainternetu.si.
V policiji prejemamo prijave o različnih vrstah spletnih goljufij, spodaj navajamo najpogostejše.
Številčno je največ obravnavanih spletnih goljufij povezanih s spletnimi nakupi, pri katerih oškodovanci na spletu opravijo plačilo artiklov, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih prodajnih mestih. Še posebej so ti nakupi negotovi iz tretjih držav, ker je uveljavljanje pravic potrošnikov zoper te prodajalce zelo oteženo ali celo nemogoče.
Ponudba in oglas v slovenskem jeziku še ne zagotavljata, da gre za slovenskega prodajalca. Naročeni artikli niso nikoli dostavljeni ali pa goljufi pošljejo drug, bistveno cenejši izdelek. Svetujemo, da pred nakupom med drugim preverite kontaktne podatke prodajalca (najboljše je v dopoldanskem času poklicati navedeno telefonsko številko) in datum vzpostavitve spletne strani (na primer preko strani whoisdomain, scamadviser). Bodite previdni pri neverjetnih obljubah in ponudbah ter preverite spletno stran in možnosti plačila, pri čemer odsvetujemo neposredno nakazilo denarja.
Investicijska goljufija
V želji po hitrem zaslužku so mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju, pri čemer tovrstne sheme reklamirajo tudi prek profilov na družbenih omrežjih, v zadnjem obdobju pa predvsem preko telefonskih klicev na naključne številke.
Goljuf pokliče po telefonu in se predstavi kot uslužbenec kripto menjalnice. Običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavlja, da vas na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljen dostop (Anydesk, Supremo ipd.) na računalnik in/ali mobilni aparat. Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj so zavedeni, da jim bo omogočila izplačilo sredstev. Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo z računalnikom ali telefonom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca.
V policiji zato opozarjamo in svetujemo, da:
· se ne oglašate na neznane telefonske klice iz tujine,
· gre lahko tudi za ponarejene slovenske telefonske številke; če sprejmete klic s ponudbami o zaslužku s kripto valutami, nemudoma prekinite povezavo,
· na računalnik ali telefon po navodilu klicatelja ne nameščate nobenih aplikacij,
· nikomur ne dovolite upravljanja z vašim računalnikom ali telefonom,
· nikomur ne dovolite dostopa in ne zaupajte gesla za dostop do vaše spletne banke,
· se izogibate investiranjem denarnih sredstev v sheme, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka.
Tovrstne spletne goljufije se običajno začnejo z lažno e-pošto ali SMS sporočilom v imenu banke, lahko tudi s telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko ter praznim bančnim računom. V sporočilih lažno navajajo različne potrebe po ukrepanju uporabnika spletne banke, npr. nujna posodobitev oziroma nadgradnja e-banke.
Tovrstna sporočila vedno vsebujejo povezavo, na katero je treba klikniti. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, identična spletni strani e-banke. Po vnosu zahtevanih podatkov v nekaterih primerih goljufi tudi dodatno pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko ter v nadaljevanju izpraznijo vaš bančni račun.
Opozarjamo, da:
· slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu in v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo kakršnih koli podatkov ali gesel,
· teh podatkov prav tako nikoli ne pridobivajo preko povezav, poslanih v SMS ali e-sporočilih,
· prejeta elektronska ali SMS sporočila sicer dajejo vtis, kot da so bila poslana s strani banke,
· vaša banka vam za namen dostopa do spletne banke nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke,
· so ti zahtevani podatki lahko davčne številke, telefonske številke, enkratna gesla ipd.,
· do svojih spletnih bank vedno dostopajte preko aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova, nikoli preko klika na povezavo.
Policijska postaja Ilirska Bistrica
