Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj pripravljajo Strategijo regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Državni zbor naj bi strategijo potrjeval februarja prihodnje leto, pred tem pa avtorji strategije besedilo pripravljajo in predstavljajo tudi občinam. Včeraj so osnutek strategije predstavili županom in drugi zainteresirani javnosti v Primorsko-notranjski statistični regiji.
Pripravo strategije določa predlog spremembe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2). Šlo naj bi za enega ključnih dokumentov za pospešitev skladnejšega regionalnega razvoja.
Cilj je kakovostna zaposlitev 35 kilometrov od doma
»Naša vizija je, da bo Slovenija do leta 2050 država povezanih in skladno razvitih regij, kjer bodo imeli prebivalci dostop do kakovostnih delovnih mest v radiju 35 kilometrov od svojega prebivališča. Hkrati pa bo zagotovljena visoka kakovost življenja z dobro dostopnostjo do storitev splošnega pomena,« je na predstavitvi, ki je potekala v Pivki, izpostavil državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Strategija bo predvidela tudi izvedbo, kako do tega priti.
Strategija regionalnega razvoja Slovenije bo povezala sektorske in teritorialne poglede ter omogočila učinkovitejše usklajevanje razvojnih prioritet regij, je izpostavil generalni direktor za regionalni razvoj dr. Robert Drobnič. »Želimo doseči večjo skladnost politik, učinkovitejšo rabo javnih sredstev, tudi z zmanjšanjem trenutne namenske in finančne razdrobljenosti regionalnih spodbud. Strategija bo regionalnemu razvoju dala večjo težo ter omogočila njegovo natančnejše spremljanje in vrednotenje.«
Država in občine naj bi se srečale v akcijskem načrtu
Ministrstvo pripombe na osnutek strategije sprejema do 23. decembra 2025, proti koncu januarja 2026 pa bodo javnosti predstavili predlog strategije.
Regije so vzporedno s tem zavezane k pripravi regionalnih razvojnih načrtov, v katerih bodo definirale svoje razvojne izzive, na koncu pa naj bi se država in občine srečale in uskladile svoja pričakovanja v akcijskem programu. Akcijske programe naj bi potrjevali leta 2027.
Ključna težava Primorsko-notranjske regije, ki so jo izpostavili tako župani kot ostali udeleženci predstavitve v Pivki, je pomanjkanje prostora za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest za visoko kvalificirani kader. Čeprav je brezposelnost v regiji nizka, so visokokvalificirani delavci primorani odhajati drugam, saj v domačem okolju ne najdejo primernega dela.
