V petek, 19. septembra, se je na drugi delavnici sestala širša delovna skupina za pripravo celostne prometne strategije. Predstavniki Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije so članom predstavili zaključke analize stanja in strateška izhodišča občinske celostne prometne strategije, s katero želi Občina Ilirska Bistrica nadgraditi delo občine na področju celostnega prometnega načrtovanja.
Vhodne podatke za analizo stanja so pridobili z intervjuji članov ožje delovne skupine, delavnico in intervjuji s ključnimi deležniki, javno razpravo s predstavniki krajevnih skupnosti, anketo med prebivalci (odzvalo se je 361 oseb, do konca pa jo je rešilo več kot 200), z anketama o poteh na delo in o poteh v osnovno šolo, s štetjem prometa, terenskimi ogledi in naborom podatkov iz obstoječih relevantnih baz podatkov.
Aljaž Plevnik, predstavnik Urbanističnega inštituta RS, je poudaril, da si za razliko od nekaterih drugih občin, vodstvo Občine Ilirska Bistrica dejansko prizadeva za takšno strategijo, ki bo dejansko zaživela oziroma izboljšala in uredila stanje prometa v občini.
Sporočila ključnih deležnikov
Deležniki so v omenjenih anketah in pogovorih sporočali soja stališča o izzivih in dosežkih posameznih potovalnih načinov. Sporočila so naslednja:
V zadnjih letih je bilo narejenih kar nekaj izboljšav, na primer izboljšan dostop do zdravstvenega doma, urejanje poti za gibalno ovirane, slepe in slabovidne, najpomembnejši izzivi peščcev pa ostajajo pomanjkanje pločnikov, veliko nevarnih poti za šolarje, ponekod neurejeni prehodi in osvetlitev. Kolesarji pogrešajo sklenjene kolesarske povezave in večjo varnost, za promet v javnem prostoru pa je bil najbolj izpostavljen plac v mestnem jedru, ki je neurejen in preveč prometen, deležniki pa rešitev vidijo v preoblikovanju v peš cono. V razpravi v petek so bile ponovno izpostavljene tudi zelo slabe železniške povezave, na kar pa občinska prometna strategija nima vpliva.
Ključni izzivi
Glede javnega prevoza so bili izpostavljeni dosedanji dosežki, kot so hitra železniška povezava in avtobus za dijake, dobro urejen šolski prevoz, več avtobusnih linij čez Brkine, kopalni avtobus in nova postajališča. Med izzivi pa ostajajo npr. slaba dostopnost javnega potniškega prometa in premajhna frekvenca prevozov. V motornem prometu je preveč tranzitnega prometa, izziv pa so dotrajane ceste.
Na področju načrtovanja prometa so predstavniki LUZ pa tudi občani ugotovili, da so izzivi projektno ukrepanje in bolj ambiciozne rešitve (obstajajo znanje, metode in sredstva, ki pa jih ne izkoristimo dovolj).
Kar se tiče hoje in kolesarjenja velja ugotovitev, da je bilo narejenih precej izboljšav, a so načrtovanje in ureditve za pešce in kolesarje še vedno podrejene cestnemu prometu. Zato manjka npr. več pločnikov in prehodov ter povezanih in varnih kolesarskih poti, ki se ne bi mešale s prometom.
V javnem prevozu so ključni izzivi povezave, pomanjkanje postajališč, pomemben podatek pa je, da velik del populacije (v splošnem 40 odstotkov) nima dostopa do avtomobila.
Za cestni motorni promet velja, da uporaba avtomobilov narašča, kar vpliva na varnost, okolje in prostor, izziva pa sta upravljanje parkiranja in umirjanje prometa.
Iz analize stanja izhajajo seveda strateška vodila, s katerimi se je delovna skupina seznanila, ta vodila pa bodo temelj za opredelitev ukrepov, izdelavo akcijskega načrta in pripravo osnutka celostne prometne strategije za občino.
