Poletje, polno plesa, pesmi in nasmehov
Poletje pri Folklornem društvu Gradina ni bilo zgolj vroče in sončno – bilo je tudi delovno, ustvarjalno in polno nepozabnih trenutkov. Imeli smo čast, da nas je gospa Sara Gavrilovič, vodja animacije in dogodkov v Grand hotelu Portorož, povabila k sodelovanju na njihovih sredinih prireditvah »Istrski večer«, ki so se v mesecih juliju in avgustu odvijali na čudoviti plaži Meduza.
Vsako sredo ob 19. uri se je ob morju razlila posebna čarobnost. V zraku se je mešal vonj slane morske sapice s prijetnimi aromami petih hodov, ki so jih kuharji skrbno pripravili za hotelske goste. Medtem ko so natakarji s prefinjeno eleganco stregli, smo mi stopili na prizorišče – v pisanih istrskih nošah, kot ambasadorji tradicije, pesmi in plesa.
Gostom smo prikazali naš bogat plesni zaklad, jim zapeli narodne pesmi, ob katerih so se mnogim zasvetile oči, jih povabili medse v plesne kroge in jih razveseljevali z raznimi družabnimi plesi. Čutili smo, kako se med nami in občinstvom tke nevidna nit – kot da bi glasba postala most, ki je premostil jezikovne razlike in povezal srca. Ples resnično druži vse ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo. In prav v tem je njegova moč: da stopi čez vse meje in govori univerzalni jezik veselja.
Gostje, ki so večinoma prihajali iz drugih držav, so bili navdušeni. Njihov aplavz je bil topel in iskren, njihov smeh nalezljiv, njihovo sodelovanje pa polno radosti. Ob vsakem ploskanju in vsaki pesmi, ki so jo z nami zapeli, smo začutili, da jim podarjamo več kot le predstavo – podarjali smo jim košček Istre, njeno srce in dušo.
Seveda ni bilo vedno lahko. Temperatura je marsikdaj presegla 38 stopinj Celzija, mi pa smo bili oblečeni v težke istrske noše. Znoj nam je polzel po čelu, noše so bile ob odhodu domov premočene, a kljub vročini nismo popuščali. Nasmehi na obrazih gostov so bili kot veter v jadra – dajali so nam moč, da smo pozabili na vročino in utrujenost. Vsaka sreda je bila kot nov biser, ki smo ga nanizali na ogrlico naših spominov.
Posebej prijetno pa je bilo vedeti, da nismo bili sami. Natakarji hotela so vedno skrbeli, da nismo bili žejni – ponujali so nam osvežilno vodo, sokove, in ko je kdo želel, tudi kozarec vina. Ob koncu nastopov pa so nas razveseljevala še sladka presenečenja, ki so jih s toplino pripravile kuharice hotela. Majhne pozornosti, ki pa so pomenile ogromno – bile so kot češnja na torti po napornem večeru.
In ko smo se ob koncu večera vračali domov, utrujeni, a srečni, smo si rekli: »Ja, bilo je naporno. A vredno vsega truda.« Vsak pogled v sijoče oči, vsaka roka, ki je zaploskala v ritmu, vsak nasmeh, ki smo ga pričarali na obrazu tujega gosta, nam je ostal v spominu kot darilo. V teh trenutkih smo vedeli, da folklora ni le ples, ni le pesem – folklora je življenje, je utrip srca, ki povezuje ljudi in pušča sledi, ki ne zbledijo.
Naše sodelovanje pa se tukaj ni zaključilo – še dodatno veselje nam je prineslo sporočilo, ki smo ga prejeli naknadno. G. Sara Gavrilović, Event Manager hotela se nam je osebno zahvalila še po elektronski pošti za našo predanost, energijo in iskren nastop ter izrazila željo, da se bomo družili tudi v prihajajočem jesensko-zimskem času. To povabilo nam je v ponos in hkrati potrditev, da je naše delo cenjeno in iskreno sprejeto.
