S kovinsko konstrukcijo smo zaprli vhod v Uršnjo luknjo, pomembno arheološko najdišče v Podtaborski steni pri Šembijah. Uršnja luknja je približno 15 metrov dolga, pretežni del leta suha jama.
V njej je bilo med letoma 1982 in 2023 najdenih več fosilnih kosti in zob ledenodobni živali, med njimi največ kosti jamskega medveda, jelenov in srnjadi pa tudi npr. divjih konj, alpskega volka in celo nosoroga. V kamniti breči in sedimentu jame je bilo najdenih tudi nekaj odlomkov kremena, za katere se je izkazalo, da pripadajo eni od paleolitskih kultur zgodnjega človeka. Vse dosedanje raziskave so pokazale, da so najdeni artefakti delo zgodnejših neandertalcev na naših tleh.
Dr. Slavko Polak, ki je o svojih najdbah in ugotovitvah, povezanih z Uršnjo luknjo, pripravil tudi razstavo, ki je bila na ogled v Notranjskem muzeju Postojna in na gradu Prem, nadaljuje z raziskovanjem jame, v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem na Dunaju pa sestavlja tudi celovito zgodbo o Uršnji luknji, saj gre za eno izmed najbolj zgodnjih paleontoloških izkopavanj pri nas.
Jamski sedimenti so z zavarovanjem notranjosti Uršnje luknje sedaj varni pred nepooblaščenimi »raziskovalci«. Zaporo z vrati v Uršnjo luknjo smo realizirali predstavniki Zavoda za varstvo narave OE Nova Gorica, Notranjskega muzeja Postojna in Občine Ilirska Bistrica. Skupaj nadaljujemo tudi snovanje pešpoti, ki bo povezala še nekaj naravnih znamenitosti na območju Podtabra, Podstenjška in Podtaborske stene, izhodišče te krožne poti pa bo najverjetneje v Šembijah.
