Na območju občine Ilirska Bistrica partnerji v projektu transPlant, Integralna čezmejna zaščina NATURA 2000 rastlinskih vrst in habitatov (Interreg program Slovenija - Hrvaška 2021 - 2027) izvajajo svoje projektne aktivnosti, čeprav naša "občina" ni partner v projektu.
Partnerja projekta - Prirodoslovni muzej Reka in Park Škocjanske jame - v sodelovanju z ostalimi partnerji (Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Istrska županija, Občina Matulji, Univerza na Primorskem- in v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica izdelujeta zasnovo za interpretacijski poligon naravne dediščine našega Natura 2000 območja. Ta naj bi bila oblikovana kot sodobno zasnovana "učilnica na prostem" tako za mladino kot za odrasle, predvidoma na travniku pri občinskem poslopju, kjer je nekdaj stal tako imenovani "provizorij".
V soboto pa smo se predstavniki občinske uprave udeležili tudi mednarodne strokovne ekskurzije, katere cilj je bil seznanitev širše javnosti z živim svetom Snežnika. Na vrh smo se povzpeli po poti s Sviščakov, sestopili pa po poti v Sežanje. Največ poudarka so bile deležne botanične značilnosti in posebnosti Snežnika v vedno zanimivi in izčrpni interpretaciji dr. Boštjana Surine s Prirodoslovnega muzeja Reka, ostale naravne značilnosti pa so interpretirali tudi geografi in geologi.
Dr. Boštjan Surina je pohodnikom iz različnih krajev Hrvaške in Slovenije uvodoma predstavil zgodovino Snežnika, zlasti iz zgodnjega obdobja fašizma. Prebral nam je na primer pisma, ki so si jih na račun lastništva gore izmenjali Mussolini, Schönburg-Waldenburg in Gabriele d'Annunzio. Mussolini je namreč lastnika gradu Snežnik in snežniških gozdov prisilil, da je Snežnik odstopil v last d'Annunziu. Na ta način je Mussolini dosegel, da je d'Annunzio, Principe di Montenevoso, tudi dejansko postal princ, saj dotlej ni bil lastnik nobenega ozemlja.
Odlični poznavalec ne le snežniške temveč botanike celotnih Dinaridov zna vedno povezati zgodbo rastline z zanimivo zgodbo iz zgodovine njenega odkrivanja in tako je bilo tudi tokrat. V teh so na pobočju Snežnika v soboto nastopali številni tuji in domači hribolazci, ki so stikali za vedno zanimivimi snežniškimi rastlinami, na primer Biasoletto, Freyer, Tommasini, Kugy, Avčin, Wraber.
Dr. Surina je izpostavil, da flora Snežnika glede na ostale gore ni vrstno najbolj bogata, gotovo pa lahko rečemo, da je med najbogatejšimi snežniška biografska mešanica, saj na snežniških pobočjih uspevajo tako tipične alpske kot tudi tipične ilirske vrste, ki pogosto prav na Snežniku dosegajo svojo skrajno severno ali pa južno mejo razširjenosti. Vsekakor pa je Snežnik, ki sodi med botanično najbolj raziskane slovenske gore, za dr. Surino botanično svetišče, ki bi mu bistveno manjše teptanje na vrhu ali pa vsaj prostorsko omejena hoja po vrhu izjemno koristila.
