V knjižnici je na ogled razstava ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca, enega najvidnejših slovenskih pesnikov, prevajalcev, publicistov in kulturnih osebnosti. Bil je človek, ki je verjel v moč besede in v lepoto jezika.
Rodil se je 4. julija 1925 v Ponikvah pri Sežani kot najmlajši izmed sedmih otrok. Njegovo otroštvo in mladost sta zaznamovala revščina, a tudi zgodnja navezanost na jezik in kulturo. Prav pisanje v slovenščini je bil razlog, da so ga izključili iz semenišča in pozneje konfinirali v Italijo. Po razpadu Italije se je kot polnoleten mladenič pridružil partizanom, kjer je deloval kot borec, obveščevalec in organizator slovenskega šolstva, tudi sam partizanski učitelj in celo okrajni šolski nadzornik.
Po vojni je dokončal gimnazijske študije in leta 1953 diplomiral iz slavistike. Že kot študent se je poroči in dvakrat postal oče. Njegova poklicna pot je bila vsestranska, deloval je kot pesnik, pisatelj, novinar, urednik in politik. Med drugim je bil član Predsedstva RS (1990–1992) in predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije. Dolga leta je bil glavni urednik revije Sodobnost.
Zlobec je kot pesnik najprej stopil v ospredje s kultno zbirko Pesmi štirih (1953), ki jo je soustvaril s Kovičem, Menartom in Pavčkom. Njegov opus šteje okoli 115 knjižnih del, predvsem poezije, romanov, esejev in prevodov. Še posebej ostaja v zavesti kot pesnik iskrene, telesne, duhovne, življenjske ljubezni. Založba Mladinska knjiga je ob njegovem 90. rojstnem dnevu namenila izbor njegove ljubezenske poezije z naslovom Ljubezen – čudež duše in telesa.
Njegova dela so prevedena v številne jezike. Leta 1984 je iz Španije prišel celo predlog za Nobelovo nagrado. Prejel je številna priznanja, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
V naši knjižnici smo ga večkrat gostili in z njim spletli posebne vezi. . Njegove besede so bile tople, a globoke, preproste, a nikoli lahke. V naši knjižnici smo ga večkrat gostili. Bil je spoštovan govornik, tudi na otvoritvi prenovljene knjižnice leta 2001, ko je s svojo prisotnostjo in besedo dal dogodku posebno težo in toplino ter simbolično odprl vrata znanju, kulturi in prihodnosti.
Vabimo vas, da si ogledate razstavo in se spomnite pesnika, ki nas je znal nagovoriti tako v tišini kot med vrsticami.
