Kruh je ena izmed najstarejših in najbolj razširjenih živil na svetu. Čeprav ga pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, je veliko več kot le priloga obroku. Je simbol kulture, tradicije in skupnosti.
Zgodovina kruha sega več tisočletij nazaj. Prve oblike kruha so poznali že v starem Egiptu, kjer so verjetno po naključju odkrili proces vzhajanja testa. V antičnem Rimu se je peka kruha razvila v donosno gospodarsko panogo. V Sloveniji ima kruh bogato zgodovino in kulturni pomen.
Kruh je bil od nekdaj simbol gostoljubja
Tradiciji se nismo izneverili do današnjih dni. O tem, kako smo si ga nekdaj težko služili, smo pripovedovali v Brkinskih razglednicah. Postregli smo ga pevkam in pevcem, ki so tudi letos skupaj z nami sooblikovali Venček božičnih. Z zimzeleno vejico so nas razveselile učenke solopetja Glasbene šole Ilirska Bistrica iz razreda prof. Janje Konestabo: Vita Černač, Eva Vatovec, Daša Đukič Maljevac; prof. Marko Kanalec; ŽPS Kalina; sopranistka Lucija Mekina ob spremljavi Iomi Babuder Briški; učenka Glasbene šole Ilirska Bistrica Ana Škrlj iz razreda prof. Martina Lenarčiča; Harijsko-dobropoljski zvonček in harijski cerkveni pevci s prijatelji: Ivanom Šuštarjem, Jankom Poklarjem in Francijem Pugljem. O kruhu in ječmenovi kavi smo pletli zgodbe z učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Debelo namazanega smo ponudili v pokušino obiskovalcem mednarodnega turističnega sejma Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Jajca naredijo kruh mehkejši in bolj puhast
Jajca delujejo kot vezivo. Pripomorejo k boljšemu vzhajanju testa, saj pomagajo ujeti zrak. Kruh postane bolj rahel, dajejo mu rumenkast odtenek. Skorja je lahko lepše zapečena in sijoča, če so jajca del testa. Zaradi trde, a krhke lupine, pa previdnost pri delu z jajci ne bo odveč, sicer se mimogrede prikrade kakšna nerodnost. Ena izmed takšnih se je pripetila nagajivemu Mišku Bamiju. O tem nam je v Vaškem domu Harije pripovedovala avtorica knjige Nataša Frank in nam skozi igro dovolila pokukati v barvit pravljični svet Miška Bamija. Škoda, če ste zamudili čudovito in poučno predstavo, kajti vsaka Natašina predstava je neponovljiva in unikatna.
Vsak košček kruha nosi v sebi zgodbo
o ljudeh, ki so ga spekli, o zemlji, ki je dala žito, o rokah, ki so ga delile, zato ga nikoli ne mesimo ravnodušno. S kruhom, ki je pripovedoval svojo zgodbo, smo se odpravili med rojake v Benečijo, dodali še zvrhan pehar dobre volje in promocijska darila, ki jih je prispeval Urad Vlade RS za komunikacije, da smo lahko dostojno predstavili našo lepo deželo, za kar smo še posebej hvaležni Adriani Gombač.
Kruh, čudež vsakdanjega življenja
V času, ko smo polni pričakovanj po omamnem vonju pravkar pečenega kruha čakali, da bo zadišalo, so se neštetokrat oglasili vaški zvonovi. Sporočila niso bila vedno prijetna, kajti, ko so zapeli vsi trije svojo najbolj žalostno melodijo, smo vedeli, da se nekdo poslavlja. Prevečkrat so jo odpeli! Med vzhajanjem kruha in melodijo zvonov, se je po zaslugi prizadevnega predsednika Primorskega numizmatičnega društva Viljema Gombača, vrnil v Harije Missale Romanum iz leta 1740; gostili smo člane Bratstva evangelija GAUDIUM; sodelovali na Velikonočni razstavi na gradu Prem; s pomočjo pokojnice Ivanke Pregelj obnovili stare mašne plašče in po starem običaju na cvetno nedeljo odnesli na svoje domove »žegnan les«.
Kruh je mnogo več kot preprosta hrana
Kruh je vez z našo preteklostjo, s tradicijo in skupnostjo. Na vse zgodaj zjutraj, na velikonočno soboto, so za cerkvijo v Harijah pripravili kurišče in zanetili ogenj. Blagoslovil ga je kaplan Tilen Kocjančič. Blagoslovljeno žerjavico so mladi nadobudneži iz Harij in Dobropolj raznesli po vaseh, da so lahko gospodinje pravočasno spekle kruh za popoldanski blagoslov in velikonočni zajtrk.
Brez kruha ni gostije
Danes dediščina kruha ponovno oživlja, a živi le, če jo živimo sodobno, ustvarjalno in povezovalno. Konec aprila smo obudili stare običaje ob Jurjevanju in organizirali velikonočni koncert. Koncert so sooblikovali: Pihalni orkester Ilirska Bistrica, ŽPS Kalina pod vodstvom prof. Janje Konestabo, Harijsko-dobropoljski zvonček, učenki Glasbene šole Ilirska Bistrica Eva Zoja Gombač-kljunasta flavta in Ana Škrlj-orgle, pesnica Danica Pardo, harijski cerkveni pevci s prijateljema Ivanom Šuštarjem in Jankom Poklarjem. Kmalu za tem smo se pridružili budnici Pihalnega orkestra v domači vasi ter se s prazničnim kruhom odpravili v Dom starejših občanov v Ilirsko Bistrico. Na dediščino, zapisano v skorjo in sredico, nas bodo spominjala tudi prijetna druženja z Zemonskimi pevci, pevci CeMePZ Bistriški pevci in vaščani Tominj na Urbanovo. Svetega Urbana najbolj čislajo v vinorodnih krajih, saj velja za zavetnika vinogradnikov, vinarjev in kleti. V ljudskem izročilu velja za pomembnega vremenskega svetnika: »Če je vreme na sv. Urbana lepo, dober pridelek bo. Če pa dežuje, v jeseni bolj prazno kaščo naznanjuje.« Po starem izročilu se na dan sv. Urbana, 25. maja, ne sme pripravljati nobenih jedi iz moke, sicer bo kruh, ki ga boš pekel pozneje, med letom, kislega in čudnega okusa. Od tu rek: »Na dan sv. Urbana se ne sme delati nobene jedi iz moke, ker sicer kruh vse leto zadahne.«
Ko ne boste imeli več svoje matere, vas bo vonj po kruhu spominjal nanjo
V letošnjem letu mineva 145. obletnica rojstva in 50. obletnica smrti skladatelja Alojzija Mihelčiča, rojenega v Harijah. V Alojzijevo brezskrbno otroštvo je zelo zgodaj zarezala težka preizkušnja. Smrt matere in izguba doma. Alojzij je moral še kot otrok po svetu. Kljub poznejši uspešni karieri, pa na Harije ni nikoli pozabil in se je rad vračal v rojstno vas. Letošnjega junija smo v cerkvi sv. Štefana v Harijah, kjer je včasih Koćanou Lujzk ministriral, postavili na ogled razstavo o življenju in delu skladatelja. Poimenovali smo jo po njegovi najbolj znani pesmi »Polje, kdo bo tebe ljubil«. Pesem so pod taktirko prof. Elene Sedmak družno zapeli udeleženci 37.Občinske revije pevskih zborov in skupin Občine Ilirska Bistrica, v soboto, 14.junija, v Domu na Vidmu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo skladateljevemu vnuku Mitju in ženi Marjeti Šketa za nesebično pomoč, prijaznost in skladateljeve osebne predmete, ki sta nam jih podarila v trajno last. Razstava, ki jo je postavila Martina Petek Gojak, bo na ogled do konca julija, pred ali po mašnih obredih. Na razstavi je na razpolago tudi zloženka Alojzij Mihelčič, graditelj slovenstva, izdana ob tej priložnosti.
Pot kruha in pogač
Pred 120 leti je bila v slovenskem glavnem mestu ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem in velja za predhodnico današnje Turistične zveze Slovenije. Častitljivi jubilej so obeležili s slavnostno akademijo in kulinarično prireditvijo Pot kruha in pogač, pod katero se je podpisal prof. dr. Janez Bogataj, vodilni slovenski etnolog in poznavalec gastronomije, ki je močno zaznamovala razvoj slovenske kulinarične kulture. Del dogajanja je bilo tudi društvo KETŠD Alojz Mihelčič Harije. Predstavili smo se s Štjfonoumi kruhći in povabili na prireditev, po kateri smo zagotovo najbolj prepoznavni. Seveda pa ni potrebno čakati 26. decembra, da nas obiščete v Harijah. Dobrodošli že sedaj. Lepo povabljeni na ogled razstave; lipe, ki smo jo posadili lansko leto 15. septembra ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini; kozarec čiste studenčnice iz Trnjega potoka ali preprosto posedet v senco na katero izmed klopi pred cerkvijo sv. Štefana, nove pridobitve v okviru izvajanja participativnega proračuna Občine Ilirska Bistrica.
Alenka Volk Penko
