Občinske pevske revije so se na Ilirskobistriškem pričele pred 44-timi leti v Harijah. Ker nekaj kriznih let revij nismo prirejali, letos štejemo 37. izvedbo. Na tej se je predstavilo 9 pevskih zasedb, med njimi ena povsem nova, kar je posebej razveseljivo. Skupno je na reviji v Domu na Vidmu prepevalo 130 pevk in pevcev.
Ker letos obeležujemo 145 let rojstva in 50 let smrti skladatelja Alojza Mihelčiča, smo letošnjo revijo posvetili njemu. Alojz Mihelčič se je rodil 3. marca 1880 pri Kočanovih v Harijah, na majhni kmetiji, ki je družini nudila varno a skromno življenje. V Alojzijevo brezskrbno otroštvo pa je zelo zgodaj zarezala težka preizkušnja. Smrt matere in izguba doma, saj je oče kmetijo zaradi zadolženosti prodal in odšel po svetu. Alojzija in njegovo sestro Marijo so pod svoj krov vzeli sorodniki. Že zelo zgodaj je mladi Lojzek pokazal nadarjenost za glasbo. Na pobudo harijskega duhovnika Janeza Krizostoma Škerjanca je začel Alojzij l. 1888 obiskovati štirirazrednico v Trnovem. Pri trnovskem organistu Martinu Zarniku pa je dodatno obiskoval še pouk klavirja in glasbene teorije. Po končani štirirazrednici je Alojzij odšel v Ljubljano na Orglarsko šolo Cecilijinega društva, ki jo je vodil skladatelj Anton Foerster. Kot 103. diplomant je šolanje pri šestnajstih letih uspešno zaključil in se naslednje leto podal na opravljanje svoje prve službe organista v Štango pri Litiji. Alojzij je službo organista in pomožnega učitelja v Štangi opravljal z veliko zavzetostjo. Uspešno je vodil tamkajšnji mešani zbor, zbiral slovenske ljudske pesmi in jih prirejal za mešani in moški zbor ter začel skladati svoje prve pesmi, ki jih je redno objavljal v reviji Cerkveni glasbenik. Po opravljenem obveznem služenju vojske je l. 1903 nastopil službo organista v Metliki, kjer je ustanovil in zelo uspešno vodil mešani, moški in ženski pevski zbor. S posluhom do lokalne glasbene dediščine je po nekaj letih življenja v Metliki ustanovil in vodil še tamburaški orkester. Njegove organizacijske in vodstvene sposobnosti, vsesplošna razgledanost in želja delati dobro za ljudi, ga je gnala tudi v politične vode. Kmalu po poroki je postal župan Metlike, l. 1912 pa je bil izvoljen v Kranjski deželni zbor. Politično udejstvovanje je vseskozi dopolnjeval z delom organista, zborovodje in skladanjem novih pesmi. Velika življenjska energija in aktivno delovanje na različnih področjih je Alojzija Mihelčiča krasila tudi v času življenja v Celju, kamor se je z družino preselil l. 1919. Tu so v ospredje stopile še druge Mihelčičeve veščine in sposobnosti. Odprl in vodil je veletrgovino z vinom. Več mandatov je uspešno opravljal delo župana Celja in pripomogel k hitremu razvoju mesta in potrebne infrastrukture. Kot zavzet zagovornik krščansko-socialnega gibanja je uspešno saniral Celjsko mestno hranilnico in več let ravnateljeval Vzajemni zavarovalnici. Dejaven je bil tudi na širšem političnem področju, kot aktivni član SLS je bil leta 1935 izvoljen za poslanca v državnem zboru, l. 1939 pa je postal podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine in član senata Kraljevine Jugoslavije. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne se je upokojil in z ženo preselil v Ljubljano, kjer je živel vse do svoje smrti, 10. februarja 1975. Zadnje obdobje svojega življenja je preživel skromno in odmaknjeno od političnega ter javnega udejstvovanja. Želja po glasbenem ustvarjanju v njem nikoli ni ugasnila in prav tako ne trud in želja ohranjati stike s sorodniki in prijatelji v rodnih Brkinih.
Alojzij Mihelčič je bil med najbolj plodovitimi skladatelji svojega časa. V svojem življenju je uglasbil kar 430 pesmi, od tega 134 posvetnih in 296 cerkvenih. Njegove pesmi so spevne, preproste in z lepo melodiko. Alojzija Mihelčiča zato upravičeno štejemo med največje slovenske skladatelje liturgične glasbe. Ljubezen do umetnosti in slovenske kulture je vseskozi dokazoval z neutrudnim kulturnim delovanjem na različnih področjih. Svojo trdno in pokončno držo Slovenca, ki mu je zelo mar za slovensko grudo in ljudi je udejanjal s socialno čutečim političnim delovanjem in trdno zavezo ohranjati lepo slovensko besedo.
145 let rojstva in 50 let smrti Alojza Mihelčiča smo obeležili s pevsko revijo in z razstavo o Mihelčičevem življenju in delu, ki je na ogled cel mesec junij v harijski cerkvi svetega Štefana. Razstavo je pripravilo Kulturno, etnološko, turistično in športno društvo Alojzij Mihelčič iz Harij, ki je bilo ob bistriški izpostavi JSKD tudi organizator občinske revije pevskih zborov. Ob tej priliki so v harijskem društvu izdali tudi lično zloženko o svojem rojaku Alojzu Mihelčiču.
Letošnjo pevski revijo so otvorili Kettejevci. Moški pevski zbor Dragotin Kette je zapel pod taktirko zborovodkinje Janje Konestabo. Anamarija Surina je takoj za njimi na oder postavila Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj, katerega člani prihajajo iz vrst bistriškega društva upokojencev. Sledil je nastop Ženske pevske skupine Kalina, ki jo tako kot Kettejevce vodi Janja Konestabo. Letos so na reviji nastopili tudi Fantje s pod Karlovce. Ta moška pevska skupina prihaja z Brkinov, vodi pa jih zborovodja Aleš Bernetič. Z »beuga kamna« sta prišli dve pevski zasedbi. Ženski zbor Tuščak z Bača je zapel pod vodstvom Katje Morel, Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak pa vodi zborovodkinja Ana Celin Lenarčič. Ženski pevski zbor Prem je zapel pod taktirko Jelke Bajec, ki je svoj zbor spremljala tudi ob klavirju. Novost na letošnji reviji je bil nastop male vokalne skupine Otium, kot zadnja pa so na oder stopila dekleta iz Komornega dekliškega zbora Vox Ilirica, katerega vodi Elena Sedmak. Prav za konec so vsi nastopajoči v en glas združeno zapeli Mihelčičevo Polje, kdo bo tebe ljubil. Pevske nastope je tudi letos strokovno spremljal Primož Malavašič, ki se je po končanem koncertu pogovoril z zborovodkinjami ter jim dal usmeritve, kako naj nastope svojih zborov še izboljšajo. Zbore je razporedil na nivoje katere dosegajo. Strokovnega spremljevalca Primoža Malavašiča sta najbolj prepričala nastop Komornega dekliškega zbora Vox Ilirica in pa nastop Vokalne skupine Otium. Ti dve zasedbi je uvrstil na regionalni nivo, vse ostale pevske zasedbe pa dosegajo območno raven.
