Ilirskobistriški in vrhniški župan sta letos razglasila, da bo naslednje leto posvečeno slovenskima modernistoma Ketteju in Cankarju. V obeh občinah že snujemo program, danes pa se spominjamo obeleževanja slovenske moderne leta 1955. Ravno na današnji dan se je v Ljubljani odvijala slovenski moderni posvečena osrednja spominska slovesnost. Naslednji dan so odkrili nagrobnik Otonu Župančiču na grobnici slovenske moderne na ljubljanskih Žalah, 12. junija pa še spominsko ploščo slovenskim modernistom na ljubljanski Cukrarni. Slovenskim modernistom so se s spominskimi slovesnostmi in obeležji spomnili tudi drugod, tudi na Premu.
V hotelu Union osrednja spominska slovesnost slovenske moderne
Splošno zanimanje za slovensko moderno je prišlo do izraza zlasti leta 1955, ko so v več krajih potekale spominske slovesnosti. Osrednja prireditev je potekala v Ljubljani v petek, 10. junija. Zamišljena je bila kot uvod v veliko proslavo desete obletnice osvoboditve. Slovesnost se je začela v veliki dvorani hotela Union. Na njej so recitirali dela vseh štirih stebrov slovenske moderne, Cankarja, Ketteja, Murna in Župančiča, slišati pa je bilo tudi njihova uglasbena dela in Lajovčevo Pesem jeseni. Slavnostni govor o pomenu slovenske moderne je imel Josip Vidmar. V njem je segel vse do Prešerna in poudaril, da je vsem štirim slovenskim modernistom skupno to, da so za razliko od književnikov prejšnjih generacij želeli prodreti v svet.
Odkritje nagrobnika Otonu Župančiču na grobnici slovenski moderne
Naslednjega dne so na ljubljanskih Žalah na grobnici slovenske moderne odkrili nagrobnik, posvečen Otonu Župančiču. Njegov naročnik je bil Izvršni svet LRS, izdelan pa je bil iz dutovskega apnenca po zasnovi arhitekta Marka Župančiča, Otonovega sina. Odkritja so se udeležili številni prosvetni in kulturni delavci. Literarni zgodovinar in rektor Akademije za igralsko umetnost, France Koblar, je imel slavnostni govor, v katerem se je spomnil vseh štirih predstavnikov slovenske moderne, akademski pevski zbor pa je zapel dve Adamičevi pesmi. Prisotni so se Župančiču poklonili tudi s številnimi venci.
Pokop posmrtnih ostankov Otona Župančiča v grobnico slovenske moderne na ljubljanskih Žalah. Vir: NUK, dLib.si
Cukrarna: okolje, kjer je nastajala in zorela slovenska moderna
Slovesnost ob 60. obletnici slovenske moderne se je končala v nedeljo, 12. junija, z odkritjem spominske plošče slovenski moderni na pročelju Cukrarne. Ob slovenski politični in kulturni eliti je bila posvečena množici ljudi, ki se je je udeležila v velikem številu. Ob 10. uri je na Ambrožičevem trgu nastopila godba Delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Trbovelj, ki je pospremila občinstvo do Cukrarne, kjer se je ob 11. uri začela slovesnost. Akademski pevski zbor pod vodstvom Rada Simonitija je zapel štiri uglasbene Kettejeve in Murnove pesmi, nato pa je Ivan Regent, predsednik odbora za pripravo slovesnosti, odkril spominsko ploščo, sestavljeno iz treh delov. Na levem, večjem delu je vklesan napis: »V tej hiši so imeli pri preprosti in plemeniti ženi Poloni Kalanovi dom in zatočišče Murn, Kette, Cankar, Župančič in njihovi prijatelji.« V manjšem delu zgoraj desno je napis: »V tem okolju je nastajala in zorela slovenska moderna«, pod njim pa napis, posvečen smrti Dragotina Ketteja in Josipa Murna: »Tu sta izdihnila Dragotin Kette 26. IV. 1899 in Josip Murn, 18. VI. 1901.« Nato je imel ob plošči spominski govor univerzitetni profesor Anton Slodnjak, ki je spregovoril tudi o pogledih literarnega zgodovinarja na umetnost. Skrb za spominsko ploščo je v imenu Ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana prevzel Dušan Bole.
Spominska plošča slovenske moderne, postavljena na ljubljanski Cukrarni. Vir: NUK, dLib.si
Bogato dogajanje tudi v Novem mestu
Še ena od večjih slovesnosti obeleževanja slovenske moderne je potekala ob novomeškem občinskem prazniku. Začeli so jo že 28. oktobra 1955, ko je profesor in predsednik občinskega sveta za prosveto in kulturo, Janko Jarc, popoldne v Sindikalnem domu odprl razstavo o življenju Janeza Trdine avtorja Boga Komelja, zvečer pa se je dogajanje preselilo v novomeško dvorano. V kulturnem programu je nastopila tudi Mila Kačič (1912–2000), članica ljubljanske Drame, ki je recitirala Kettejeve pesmi. Dragotinu Ketteju in Janezu Trdini je bila posvečena zlasti osrednja slovesnost občinskega praznika naslednjega dne na Glavnem trgu. Po budnici in govoru predstavnikov lokalnih oblasti o pomenu osvobodilnega boja za Novo mesto, povojni graditvi in novih gospodarskih smernicah je predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto, Maks Vale (1912–1983), s krajšim nagovorom pred mestno hišo odkril spomenika Dragotina Ketteja in Janeza Trdine, delo kiparja Jakoba Savinška. Le nekaj metrov stran so ob tej priložnosti na mesto nekdanjega litoželeznega vodnjaka postavili kamnit vodnjak, delo arhitekta Marjana Mušiča (1904–1984). Na njem so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu, »Noč trudna molči, nezamudno beži čez mestni trg luna sanjava, vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih vetrc z vodo poigrava«, ki jih je pesnik spesnil poleti 1897, dogajanje pa lahko umestimo na novomeški Glavni trg. S to pesmijo je večerni koncert na Glavnem trgu, zaključni dogodek novomeškega občinskega praznika, začel tudi Moški pevski zbor Dušan Jereb. Mušičev vodnjak je bil leta 1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Omeniti velja še poimenovanje novomeškega drevoreda (nekdanja Ljubljanska in nato Tavčarjeva cesta) in takrat ustanovljene novomeške osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami po Dragotinu Ketteju.
Jakob Savinšek, spomenik Dragotina Ketteja, Novo mesto 1955. Vir: NUK, dLib
Spominska slovesnost je potekala tudi na Premu
Manjše obeleženje slovenske moderne s pridruženo narodnoosvobodilno vsebino so maja 1955 priredili tudi v Kettejevem rojstnem kraju. Na kulturno prireditev so prišli številni prebivalci Prema, okoliških vasi in Ilirske Bistrice. Med udeleženci so bili predstavniki kulturnikov iz Ilirske Bistrice in profesor Alfonz Gspan s soprogo. Prireditev se je začela z govorom predsednika SZDL Prem, gospoda Grahorja, nato pa je profesor Gspan v daljšem govoru prikazal pomen slovenske moderne. Po slavnostnem govoru so nastopili učenci takrat še delujoče premske osnovne šole, ki so recitirali izbrana dela Ketteja, Murna in Župančiča, pevski zbori iz Čelj in Prema pa so zapeli več pesmi, med njimi Na trgu. Nastopila je še godba napihala, po prireditvi pa so udeleženci odšli na skupne grobove padlih v narodnoosvobodilnem boju, kjer je imel predsednik SZDL Prem spominski govor. Prireditev se je končala z žalostinko ilirskobistriškega pevskega zbora.
Stavba nekdanje premske osnovne šole preden je bila urejena Kettejeva spominska soba. Na pročeju je vidna spominska plošča, postavljena leta 1949. Vir: Vojko Čeligoj, Kamra.si
Na slovenske moderniste so se spomnili tudi v Celju
Omeniti velja še kulturno prireditev celjskega mladinskega društva Oton Župančič, ki je junija 1955 potekala v dvorani Narodnega doma v Celju. Na njej je eden od profesorjev celjskega učiteljišča poleg pomena narodnoosvobodilnega boja poudaril vlogo slovenske moderne ter izčrpno predstavil življenje in delo Cankarja, Ketteja, Murna in Župančiča. Sledile so glasbene in recitatorske točke njihovih del, v program pa so vključili tudi narodne in borbene pesmi. Kulturni večer se je zaključil z Internacionalo. Tega leta so v Celju poimenovali tudi eno od ulic po Ketteju.
Spominska obeležja slovenskim modernistom so se postavljala še kasneje, pozornost pa jim posvečamo tudi danes. V Novem mestu so leta 2023 vzpostavili Kettejevo učno pot, na Ilirskobistriškem smo pred nekaj leti osvežili razstavo v Kettejevi spominski sobi na Premu, letos pa smo za slovenski kulturni praznik uradno odprli prenovljeno Kettejevo pot. Črnomelj se pripravlja na prenovo Župančičeve spominske hiše na Vinici … Posebej moderno pa bo naslednje leto!
