V soboto, 24. maja, je na Mašunu potekala slovesnost, s katero so predstavniki centralne enote Zavoda za gozdove Slovenije in enote zavoda s sedežem v Postojni skupaj s partnerskimi ustanovami proslavili natanko 50 let od odprtja evropske pešpoti E 6 . Pot so namreč odprli prav tako 24. maja na Mašunu, le da leta 1975.
Na dogodku so se spomnili tudi na prvo gozdarsko društvo pri nas, ki so ga pred 150 leti ustanovili v Postojni, mašunska slovesnost pa je bila tudi uvod v letošnji Teden gozdov, ki poteka pod geslov Skrbimo za gozdove, povezujmo ljudi.
V počastitev 50. obletnice Evropske pešpoti E6, ki je dolga več kot 6000 kilometrov in povezuje Švedsko, Dansko, Nemčijo, Češko, Avstrijo in Slovenijo (podaljšana pa bo tudi do Albanije in Grčije) se letos podpisuje svečana listina v vseh državah, skozi katere vodi ta izjemna evropska pešpot. S podpisom listine želijo njeni skrbniki spomniti na aktualnost prvotne ideje poti. Sodobni svet namreč postaja vse manjši, po drugi strani pa ograjevanje narodov in zapiranje v lastne meje pogosto vodi do neskladij in protislovij. In zato je že nekaj desetletij stara ideja dr. Georga Fahrbacha, enega izmed ustanovitelja poti, še kako aktualna: "Odprimo meje, pojdimo drug do drugega peš, kajti le tako se bomo med seboj najbolje spoznali in naučili spoštovati in centi sočloveka."
Pobudnik te listine je predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji Jože Prah. Listino so v soboto na Mašunu podpisali župani občin Loška dolina in Ilirska Bistrica, Matjaž Antončič in dr. Gregor Kovačič, podžupanja Občine Pivka, Majda Godina, ter direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Gregor Danev. Slovesnosti pa so se med drugimi udeležili predstavniki Zveze gozdarskih društev Slovenije in direktorata za gozdarstvo in lovstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Evropska pešpot, ki se začne na Švedskem, v Slovenijo vstopi pri Radljah ob Dravi, po 315 kilometrih lahke poti pa se konča v Strunjanu. Slovenski del poti se je v omrežje evropskih pešpoti vključil leta 1975. Pobudi avstrijskih gozdarjev je prisluhnil gozdarski inženir Milan Ciglar, velik ljubitelj narave, hoje po gorah in nižinskem svetu ter eden od pobudnikov za ustanavljanje gozdnih učnih poti v Sloveniji. Po njegovi smrti je bil slovenski del E 6 od Drave do Jadrana preimenovan v njegov spomin: Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana. Do razpada Jugoslavije je bila pot zastavljena od Radelj do Kastava nad Rijeko, danes pa pelje na slovensko obalo. Na poti je 39 kontrolnih točk in žigov. Pot je označena z rumeno rdečimi markacijami.
Pri ilirskobistrškem delu poti so skupaj s predstavniki Planinske zveze Slovenije sodelovali Vojko Čeligoj, Janez Žibert in Hinko Poročnik, ki so občasno obnovili tudi kakšno markacijo, sicer pa so za pot skrbeli gozdarji. Denimo pohodnikom E 6 poti je bil na voljo posebni prostor za prenočevanje v gozdni pristavi na Gomancih.
Poleg E 6 prek slovenskega ozemlja potekata še poti E 7 in E 12, trasa E 6 pa takole preči Slovenijo:
