Izziv, ki smo si ga zaposleni Doma starejših občanov izbrali letos, je v marsikom vzbujal dvome. V povprečju le nismo prav vrhunski športniki, ampak se opisujemo bolj kot dobri, neupogljivi delavci. Tako smo na namig, ki nam ga je ob zaključku lanskega pohoda posredoval mladi kolega, torej vzpon na Snežnik, dodali samo še piko na i: »Ok, gremo, toda začnemo v Bistrci!«
Prva skupina startala s Črnih njiv
Traso smo potrdili že ob koncu leta, da smo vsi imeli še dovolj časa za trening. Spomladi smo pričeli z iskanjem najugodnejše poti. Takrat je padla tudi odločitev, da si prihranimo nekaj višinskih metrov in startamo s Črnih njiv. V ranem jutru 16. maja, je prvih 36 pohodnikov in pohodnic krenilo na pot.
Po asfaltu do križa, pod Ahcem proti Kozleku. Vzponu nanj smo se izognili, sledili smo makadamski poti pod njim, proti Goljakom. Ves čas so nas po poti nagrajevali dehteči, s spomladanskim cvetjem obdarjeni kraški travniki. Nekje v višini Kuteževega pot zavije proti Šestanovemu vrhu, od daleč nas spremlja Kljunovec. Počasi nas prične pozdravljati gozdnata pokrajina in presenetljivo hitro smo prispeli do Okrogline.
Na Sviščakih nas je že čakal drugi del ekipe, ki se nam je pridružil na poti do vrha. Medtem smo dobili podatke iz prve roke, da je na Snežniku ponoči zapadlo 10 cm snega in piha močan veter. Kot da nekako nismo verjeli podatkom, saj nas je na poti doslej spremljalo sonce in ne prav hud veter, smo na hitro preverili, če si je kdo premislil in nadaljevali pot.
Krst za tiste, ki so vrh dosegli prvič
Večini so se višinski metri že močno poznali in korak je postajal malo bolj obotavljiv. Ko pa smo ga zagledali iz njegove naljepše pozicije, tam od drv, le še rahlo zasneženega in obsijanega s soncem, je energija zopet preplavila naša telesa. Hudo ponosni nase smo se sešli skupaj na vrhu, da proslavimo še en uspeh. Treba je bilo še krstiti nekaj tistih, ki so se z našim očakom srečali prvič.
Med krstom so se nad Snežnikom pričeli zgrinjati temni oblaki in hitro smo ubrali pot nazaj. Na Sviščakih nas je, v domski koči, že čakala odlična domska jota in vse, kar sodi zraven, da se še malo podružimo vsi ponosni in veseli, ker nam je spet uspelo.
Pohod ponazarja zahtevnost našega vsakdanjika
Letošnji moto pohoda se je glasil: »Naši cilji so postavljeni visoko« in ni izbran naključno. Z našim vsakoletnim »Hodi z nami« želimo utrjevati medsebojne vezi, ki pomagajo, da naše delo kljub zahtevnosti poteka lažje, usklajeno in ves čas stremimo k izboljšavam za stanovalce. Pohod simbolično ponazarja zahtevnost našega vsakdanjika, ki je v zadnjem času še posebej na preizkušnji. Zdržali bomo, ker smo iz pravega testa. Trdni, odločni in vztrajni. In taki želimo ostati tudi naprej.
Hvala direktorici Doma Jasmini Tomažič za podporo pri izvedbi pohoda. K uspehu pa so prispevali tudi: Marjan, Marko B., Marko Ž., Dušan, Tjaša, Ili, Mihaela, osebje kuhinje, Janez, Vito, Marjeta, Zvonka, Bogdan, Anže, Marko L. (GRS)in seveda kolegi in kolegice pohodniki, naši upokojenci, kolegi iz DSO Ajdovščina, sorodniki, znanci in podporniki, ki ste nas spremljali in na tak ali drugačen način bodrili. In seveda, nenazadnje kolegi, ki ste ta petek nadomeščali našo odsotnost. Hvala vsem in – Hodite z nami še naprej!
Vesna Bizjak
