Predstavniki Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter Občine Ilirska Bistrica so včeraj v podjetniškem inkubatorju Ilirska Bistrica odprli razstavo vseh enajstih arhitekturnih rešitev za stanovanjsko sosesko Pod hribom.
Natečaj je bil objavljen konec oktobra lani, arhitekti pa so morali svoje elaborate oddati do 6. marca 2025. Po končanem natečaju, ki ga je vodila zbornica, je natečajna ocenjevalna komisija kot najboljšega ocenila elaborat arhitektov studia 3B ARHITEKTI, ki ga vodi arhitekt, domačin, izr. prof. Leon Belušič.
Podeljeni sta bili dve enakovredni drugi nagradi. Prejela jo je skupina arhitektov z vodilnim partnerjem DETAJL iz Vipave, pod elaborat pa so se podpisali arhitekt Marko Lavrenčič in njegovi sodelavci. Drugo nagrado so prejeli tudi DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI, tretjo nagrado pa je prejel natečajni elaborat ponudnika ATEKT, avtorja Roka Permeta in njegovih sodelavcev. Podeljeni sta bili še dve priznanji s prvopodpisanima avtorjema arhitektoma Matijo Goljar in prof. Petrom Gabrijelčičem.
Natečajna komisija je za elaborat 3B ARHITEKTOV ocenila, da najbolj ustreza merilom natečaja, ki je od arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov zahteval celovitost natečajne rešitve, to je kakovost urbanistične, programsko-funkcionalne in krajinsko arhitekturne zasnove v kontekstu obstoječe lokacije. Projekt odlikuje premišljena zasnova urbanih struktur in odprtih prostorov, posebna pozornost je posvečena zeleno-modri infrastrukturi, npr. ozelenitvi soseske, ureditvi manjšega vodotoka, sprehajalni povezavi s Hribom svobode.
Celovito načrtovana soseska
Namen natečaja je po dolgih letih spodbuditi gradnjo novih najemnih stanovanj, ki bodo namenjena zlasti mladim in mladim družinam. Kot je pokazala anketa leta 2023, ki jo je izvedla občina, je povpraševanje po javnih (ne)profitnih stanovanjih zelo veliko, saj je bilo kar 369 tistih, ki so na anketo odgovorili, takoj zainteresiranih za neprofitni najem stanovanj, 290 pa tudi za profitni.
V soseski Pod hribom bo 200 stanovanj, v prvi fazi naj bi jih skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije zgradili od 55 do 60. Občina, kot je v svojem govoru poudaril župan dr. Gregor Kovačič, »vidi v načrtovani novi stanovanjski soseski izjemno priložnost preobrazbe degradiranega območja nekdanje tovarne v urbanistično dovršeno celovito zaokroženo sosesko, ki bo ustrezala sodobnim standardom trajnostno zasnovane gradnje stanovanj in pripadajočih zelenih in drugih površin ter s tem posledično kakovostnega bivanja. Stanovanjsko sosesko občina nenazadnje vidi kot pomembno razvojno priložnost, impulz za oživitev mesta in občine.«
Zakaj javni natečaj pod vodstvom arhitekturne zbornice
Odločitev, da najboljšo rešitev za stanovanjsko sosesko poišče z javnim, anonimnim natečajem v sodelovanju z ZAPS, je bila izbrana prvič v zgodovini občine. »Izkušnja občine, govorim pa lahko tudi v svojem imenu, pri procesu izbiranja najboljše natečajne rešitve je bila izjemna. Ko vidiš toliko znanja na istem mestu, številne kriterije in aspekte, ki se upoštevajo pri iskanju urbanističnih in arhitekturnih rešitev, se zaveš, kaj je ključna razlika med projektiranjem v obliki javnega natečaja ali klasično projektiranje, samo s projektantom,« je še komentiral župan.
Ostali govorci so poudarili prav to, pravilnost odločitve, da se rešitev išče z javnim natečajem. »Največjo škodo so arhitekturi naredila javna naročila. Prostorski načrti za najnižjo ceno gotovo niso dobra popotnica projektom, stavbam in javnemu prostoru, v katerem moramo potem živeti. Zato v zbornici natečajem posvečamo veliko pozornost. Prizadevamo si, da so natečaji dobro pripravljeni in pošteni, da zagotavljamo kakovost in varnost. Varnost je pomembna tako za naročnika, kot za natečajnike, ki v natečaj vložijo od 1500 do 2000 ur, na koncu pa zmaga samo eden,« je na odprtju razstave povedal generalni sekretar ZAPS, Vlado Krajcar.
Natečajna komisija je bila sestavljena iz predstavnikov naročnice, Občine Ilirska Bistrica, in predstavnikov ZAPS, strokovne ocene za vsak elaborat posebej v skladu z zelo številnimi pogoji in merili (od npr. osončenosti in višine zgradb dalje) pa so za ocenjevalce pripravljali zunanji strokovnjaki. Predsednik natečajne komisije, arhitekt, izr. prof. Aleksander Ostan, je včeraj povedal, da so »za ta projekt temeljito obdelali vse aspekte, od urbanizma, prometa, odprtega prostora, morfologije, tudi prenovo Jagrove mlekarne, torej podali odziv na vse robne pogoje konteksta, navezave na Tomšičevo ulico, železniško postajo, na Hrib svobode, vodni motiv, skratka rabo prostora, ki je po eni strani zelo premišljena in natančna, po drugi strani pa zelo raznolika in trajnostno zasnovana,« pri čemer je dodal, da bo stanovanjska soseska po njegovem mnenju dobro vplivala na demografsko sliko Ilirske Bistrice in prispevala tudi k višji kakovosti življenja, saj bodo mladi, ki sicer iščejo službe v Ljubljani, glede na sodobne oblike dela, lahko ostajali doma, prihranili čas, navsezadnje pa je v našem času življenja pred zasloni pomemben tudi vsakodnevni stik z naravo.
Župan se je zahvalil arhitektki Moniki Fink Serša, avtorici natečajne naloge, ki je v vsakodnevni komunikaciji njenega biroja in zadolženih v občinski upravi, nastajala kar nekaj mesecev. Zahvali se je tudi vsem natečajnikom, članom in namestnikom natečajne komisije, in seveda arhitekturni zbornici, ki je poskrbela, da je bil natečaj učinkovito in uspešno pripeljan do konca.
Razstava je na ogled v inkubatorju na Vilharjevi 32 (trnovska obrtna cona) vsak delovni dan razen ponedeljka med 8. in 12. uro ter med 17. in 19. uro. Na dan občinskega praznika, 4. junija, bomo panoje in makete nagrajenih avtorjev prenesli v avlo Doma na Vidmu.
Vljudno vabljeni na ogled razstave!
