Osemnajsti maj 1944 je bil eden najbolj tragičnih dni za brkinske vasi Tominje, Zajelšje, Pregarje, Gabrk, Huje ink Podbeže. Pobitih je bilo 69 ljudi, vasi pa so bile izropane. V spomin na ta dan pred 81 leti je vaška skupnost Tominja tudi letos propravila spominsko slovesnost pri spomeniku žrtvam takratnih dogodkov v Tominjah, h kateremu sta predstavnik vaške skupnosti Tominje, Ivan Logar, in župan Občine Ilirska Bistrica, dr. Gregor Kovačič, položila venec.
Župan, dr. Gregor Kovačič, je v svojem govoru predvsem dejal, da je prav, da se takih okrutnih dogodkov, na katere opominja tudi komemoracija v Tominjah, vedno znova spominjamo, zato da se ne bi pozabilo, kdo je bil krvnik in kdo upornik in žrtev hkrati in iz spoštovanja do vseh žrtev. Obenem pa je opozoril, da se pobijanje nedolžnih ljudi nadaljuje tudi danes.
"Naša dolžnost v času relativnega miru je, da se ne oziramo stran, ko se sejejo sovraštvo, hujskaštvo, razdor, potvarjanje resnice. Da ne zamahnemo z roko in si mislimo, češ, to ni moja skrb, bodo že drugi poskrbeli, da pride prava resnica na dan. Ne bodo, ne računajte na druge, ne prelagajte odgovornosti na druge.
Edino vi ste ti drugi, ki morate spregovoriti in reagirati takrat, ko je potrebno stopiti v bran resnici, poštenosti, svobodi, ljubezni, povezovanju in takrat, ko je potrebno jasno obsoditi sovraštvo, nasilje, zatiranje drugače mislečih, manipulacije, izkrivljanje resnice, neosnovane napade, motivirane z ozkimi osebnimi interesi ali celo temelječe na drugačnosti porekla, vere, rase, spolne identitete, prepričanja, svetovnega nazora in podobno. Zgodovina nas uči, da ignoranca in oziranje stran prinašata pogubo. Mi, potomci prednikov z zelo krvavo zgodovinsko izkušnjo, si že zaradi lastne časti in dostojanstva ne smemo privoščiti biti tiho. Vsakič znova moramo nedvoumno obsoditi nasilje, sovraštvo, sovražni govor in vojne. Prav ta trenutek, med govorom, umirajo civilisti v Gazi, Ukrajini in na številnih drugih vojnih žariščih po svetu," je v govoru opozoril župan.
Slavnostna govornica na spominski slovesnosti je bila podpredsednica Zveze združenj borcev za negovanje vrednot NOV Slovenije, dr. Ljubica Jelušič. Svoj govor je posvetila predvsem civilnim žrtvam fašističnega, nacističnega in domobranskega terorja, ki je bil v Brkinih še posebej krvav. "Po arhivih sodeč so se na pohod pripravljali že od polnoči dalje, prišli so iz Sežane, Trsta in iz vseh postojank na Primorskem in v Istri. Iz Sežane so krenili z dvema kamionoma posadke in dvema kamionoma bencina. Ko so prišli v Tominje, so ljudi pobrali po hišah, jih pretepali in mučili, gnali v lopo nekdanje hišne številke 30, polili z bencinom in zažgali, nato pa na slepo streljali v človeške postave. Enega domačina so privezali na vrv in ga pretepali s puškinimi kopiti, vlačili po vasi do Tomove hiše, kjer so ga vrgli v ogenj. Tuljenje živine, stokanje ljudi, blazno vpitje med prasketanjem ognja, to so bile Tominje 18. maja 1944. Nato pa so odšli naprej...", je dogodke opisala dr. Ljubica Jelušič in še pojasnila, da je bilo šele 25 let po vojni razkrito, da bil za brkinski poboj verjetno odgovoren Christian Wirth, eden najvišjih nacističnih voditeljev, ki je bil v neposredno povezan h Hitlerjem, avtor krematorijev v poljskih taboriščih, npr. Treblinke, imenovan tudi satan tretjega rajha, pomočnik Odila Globočnika, SS poveljnika v Trstu (Rižarna). Po daljši obveščevalni akciji so ga partizani 28. maja 1944 pričakali blizu Kozine in ga med vožnjo v avtu na stalni potovalni "trasi" Trst - Reka ustrelili.
Dr. Ljubica Jelušič pa je izpostavila predvsem civilno prebivalstvo, "ljudi, ki so ves čas pomagali partizanom, strašno trpeli, po vojni pa se tem civilistom nihče ni zahvalil, zanje ni bilo nobenih borčevskih pokojnin, niti po vojni ni nikoga zanimalo njihovo psihično stanje." Dr. Jelušič je zaprosila tudi ljudi, ki še nekaj vedo in se spomnejo teh dogodkov, da svoje spomine, družinski spomin, ki ga te družine hranijo, "še to zadnje", zapišejo.
Svoje misli pa je sklenila z mislijo, da to ni bil vojaški pohod za spopad s partizani, pač pa grozljivi maščevalni pohod nad civilisti. Zakaj? Samo zato, ker so bili tu in ker so bili na poti neki starteški presoji o varnosti, pri čemer je tudi slavnostna govornica potegnila vzporednice z vojnami, ki se dogajajo takorekoč pred našimi očmi.
V spominski slovesnosti, ki jo je vodila Tjaša Kaluža, so nastopili Trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske, Marjetka Popovski iz Izole, Moški pevski zbor Dragotin Kette, sodelovali pa so tudi člani Spominske partizanske enote Kulturno zgodovinskega društva Franc Rozman - Stane iz Ljubljane. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Pokrajinskega odbora ZZB za južno Primorsko, Stanislav Zver.
