Lansko jesen smo se članice društva Univerza za tretje življenjsko obdobje ponovno navdušeno vpisale v skupino Kultura Japonske, saj je program, ki ga je pripravila naša mentorica dr. Klara Hrvatin obljubljal razgibane teme, s katerimi bi še bolje spoznale to skrivnostno, daljno deželo.
V šolskem letu smo spoznale pisave (hiragana, katakana, pismenke kanji) in se trudile z njimi izpisati svoje ime. Japonske pravljice in pripovedke smo spoznale skozi kamišibaj. Mentorica nam je predstavila življenje gejš v Edo obdobju, v enem od naslednjih srečanj pa naporno življenje športnikov sumo borcev. Tudi v tej šolski sezoni smo februarsko srečanje namenile pogovoru o japonskih filmih in literaturi. Imele smo srečo, saj so na televiziji ravno v tistem času predvajali zanimiv film Popolni dnevi ter risani film Fant in čaplja, ki sta v nas izzvala obilo razmišljanja o življenju in svetu, v katerem živimo. V tem šolskem letu smo prebrale kar nekaj knjig in si izmenjevale mnenje o prebranem. Zato smo se z veseljem udeležile pogovora s prevajalcem Domnom Kavčičem, ki ga je organizirala Univerza za tretje obdobje v Sežani. Kapo dol njegovemu napornemu delu in prizadevanju, da bi nam približal tako posebne vsebine in tekste, kot jih ustvarjajo avtorji na Japonskem.
Zadnje šolske ure pa smo preživele v Etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer je do konca avgusta na ogeled zbirka »Azija sredi Ljubljane: življenje Skuškove zbirke«. Soustvarjalka razstave Helena Matoh nas je popeljala med razstavljene predmete in svojo razlago začinila s pripovedovanjem mnogih anekdot iz impresivnega življenja Ivana Skuška in njegove japonske žene Tsuneko Kondo Kawase ter njunega potovanja med pomembnostjo v družbi, a na koncu siromašne starosti. Zakonca sta nam zapustila veliko, unikatno dediščino preteklosti iz daljnih dežel. Ugotovile smo, da lahko vsak predmet oz. njegovo potovanje med raznimi lastniki pripoveduje svojo zgodbo.
V istem muzeju eno nadstropje višje, pa smo si ogledale del ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija, katerega motiviko in like vsi prepoznamo. Da o razstavljenih 3000 razglednicah sploh ne govorimo. Obe zbirki sta seveda vredni obiska. https://www.etno-muzej.si/sl/razstave/obcasne-razstave
Čudovito preživete urice, za katere sploh nismo veliko zapravile, saj smo se v glavno mesto odpravile kar z vlakom.
Ob zaključku šolskega leta velika zahvala naši simpatični mentorici za vsa zanimiva predavanja in seveda hvala vsem sošolkam, s katerimi smo soustvarile iskren mehurček prisrčnosti in prijateljstva.
Zapis in fotografije: Irena Štembergar
