Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Ena najpomembnejših želja, ki jo izrekamo ob različnih priložnostih sorodnikom, prijateljem ali znancem, je zdravje. Danes bolj ali manj zaupamo zdravnikom in farmacevtski industriji, v preteklosti pa so ljudje pogosteje posegali po zdravilnih rastlinah in napitkih ter se za zdravje zase in za svoje najbližje ali celotno skupnost obračali k dobrim duhovom, bogovom ali svetnikom. Ob teh priložnostih so jim prinašali darove, gradili kapelice, svetišča. Ljudje so se množično in posamezno odpravljali v svete kraje kot romarji.
Trsat z Marijinim svetiščem je našim krajem najbližji, zato so (in še vedno) 15. avgusta verniki množično romali s prošnjami ali zahvalami k Mariji trsatski.
Po legendi se je 10. maja 1291 pojavila na Trsatu Marijina hišica iz Nazareta. Prinesli naj bi jo angeli. Na tem mestu je ostala do 10. decembra 1294, na kar so jo angeli prenesli v italijansko mesto Loreto, v bližini Ancone. V legendi so mnogi iskali tudi znanstvene dokaze. Arheologi so potrdili, da nekateri kamni v hiški res izvirajo iz Nazareta.
Dogodek je po mnenju mnogih povezan z zadnjo križarsko vojno (1291), ko so se križarji po izgubljenem zadnjem oporišču Acra vračali v Evropo. Najvarnejša pot je bila ob vzhodni jadranski obali, najpomembnejše papeško pristanišče pa Ancona. Križarji so iz Svete dežele prinašali relikvije. Čisto možno je, da je bil med njimi tudi kamen iz Marijine hiške.
Ne glede na vse utemeljitve in domneve sta oba kraja, Loreto in Trsat, postala Marijina sveta kraja in že nekaj stoletij verniki romajo tja s prošnjami za zdravje, srečo, se zahvaljujejo za izpolnjene želje …
Nam, študijskemu krožku Spoznavaj svet in domovino pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, je Trsatsko svetišče predstavil mlajši frančiškan, po poreklu s Krasa. Pospremil nas je tudi v darovalnico, prostor, kjer hranijo darila , ki so jih romarji prinesli v zahvalo Mariji za izpolnjene želje ali kot del priprošnje.
Pogled v brezmejni prostor vesolja
Po ogledu trsatskega svetišča smo se zapeljali še do Astronomskega centra Reke, ki se nahaja na Svetem križu 33 (Gornja vežica). Ta združuje zvezdarno in planetarij.
Leta 2001 so v kupolo namestili teleskop. Mi nismo imeli sreče, da bi v živo opazovali zvezdno nebo, ker je bilo oblačno in deževno. Smo se pa udobno namestili v »fotelje« velike dvorane planetarija, kjer z najsodobnejšo digitalno tehniko simulirajo vesolje in prikazujejo gibanje nebesnih teles.
Predstavitev v planetariju smo spremljali v živo pod strokovnim vodstvom gospe Andreje Cvitan. Sferična kupola, ki se je nahajala nad nami in prijeten glas voditeljice sta nam ustvarila občutek, da smo se podali na potovanje vse do roba vesolja. Za svojo izobraževalno dejavnost vseh generacij, center prejel vrsto domačih in tujih priznanj.
Prežeti z duhovnostjo in znanostjo smo se vrnili na svoje domove.
Tekst: M. Gaberšnik, mentorica
Fotografije: Lidija B.N., Irena Š. in Ivanka B.