Vsi že nestrpno pričakujemo božično-novoletne praznike. Pripravljamo načrte, kaj bomo pekli, koga bomo obiskali, na kakšen izlet se bomo podali … Božično-novoletnih praznikov so se veseli tudi v času pesnika Dragotina Ketteja, torej v drugi polovici 19. stoletja. Z etnologinjo Matejo Kakež, kustosinjo Pokrajinskega muzeja Koper, sem se pogovarjala o takratnem praznovanju božiča in kakšne jedi so gospodinje za božič pripravljale.
Praznovanje božiča je bilo v Kettejevem času skromnejše, kot je danes. Kako so praznovali božič?
Praznovanje božiča je bilo, kljub skromnosti takratnega življenja, posebno doživetje. Celoten adventni čas je veljal za obdobje umirjenosti in priprav na praznike. Dan pred božičem, imenovan tudi vilja, je bil posvečen postu, zato na ta dan niso uživali mesa. Po stari navadi je bilo ob velikih praznikih pomembno poskrbeti za čistočo doma. Gospodinje so temeljito počistile hišo in njeno okolico, pa tudi črne kuhinje in kuhinje z odprtimi ognjišči. Skrbno so zdrgnile tla, mizo in klopi ter pripravile prostor na praznični dan.
Ali so ob jaslicah postavili tudi božično drevesce?
Postavljanje jaslic je bilo nepogrešljiv del božičnega vzdušja. Prve jaslice so bile preproste in izdelane iz papirja. Šele v 20. stoletju so se k jaslicam začela postavljati tudi božična drevesca, najpogosteje iz brina, bora ali smreke, ki so jih ponekod skromno okrasili z orehi, suhim sadjem in piškoti.
Kakšna je bila prehrana prebivalcev Prema in okolice v Kettejevem času?
V 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja je bila prehrana prebivalcev Prema in okolice skromna in enolična. Temeljila je predvsem na doma pridelanih ali pripravljenih živilih, ki so jih le redko dopolnjevali s kupljenimi sestavinami. Jedi so se zato pogosto ponavljale. Namesto kruha so pogosto uživali polento ali močnik, ki sta bila stalnica na jedilniku. Najpogostejša jed je bila polenta, kuhana v slanem kropu. Poleg tega so bile pogoste jedi tudi zelje, krompir, fižol in ječmen.
Kljub tej skromnosti in enoličnosti so gospodinje pripravile praznične jedi. Kaj so pripravile?
Kljub vsakdanji preprostosti pa je bil jedilnik ob božiču nekaj posebnega. Praznični obroki so vključevali zajtrk, kosilo in večerjo, brez vmesnih malic, saj ob božiču niso opravljali kmečkih opravil. Jedi so bile po sestavinah sicer podobne vsakdanjim, vendar so bile pripravljene s posebnim trudom in skrbjo. Če so si družine le lahko privoščile, je božično kosilo vključevalo tudi kos mesa, ki so ga skrbno hranile prav za ta praznik. Mesne jedi so simbolizirale razkošje, bela pšenična moka ter pečene in ocvrte jedi pa so poudarjale poseben pomen praznika.
Med kuhane praznične dobrote so sodili štruklji, med pečene pa pogače in potice. Praznični kruh je bil pripravljen iz pšenične moke, obogaten z mlekom, jajci in maslom. Te jedi so ustvarjale praznično vzdušje in povezovale družino, saj so bile simbol praznika in skupne povezanosti.
Mateja, najlepša hvala. Več o prehrani, navadah in predmetih naših prednikov ob koncu 19. in začetku 20. stoletja si boste lahko ogledali spomladi 2025 na gradu Prem, kjer bo na ogled nova občasna razstava z naslovom Iz drobtin preteklosti: okusi domačnosti. Še prej pa vas vabimo na Kettejev pohod, ki bo na slovenski kulturni praznik 8. februarja 2025. Več o pohodu boste izvedeli v kratkem!
Aneja Rože Kravanja
Novoletni okraski leta 1930 (Vir: Zvonček, december 1930, letnik 32, št. 4) in še starejše božično drevesce (Vir: Vertec, 01.12.1885, letnik 15, št. 12)
