Založba Univerze na Primorskem je izdala digitalizirano monografijo Mirko Slosar, glasbenik svojega časa avtoric Barbare Kopačin in Bojane Kralj, ki je dostopna tudi
tukaj (s klikom na PDF ali FlipBook). Avtorici
v monografiji opisujeta bogato ustvarjanje in poustvarjanje njegovih del. V našem, slovenskem prostoru je znan kot izjemen glasbeni pedagog in odličen zborovodja priznanih zborov z obeh strani meje.
Mirko Slosar se je rodil 17. oktobra 1942 na Reki, odraščal pa je v Jelšanah. Osnovno šolo in nižjo glasbeno šolo je obiskoval v Ilirski Bistrici. Šolanje je nato nadaljeval na učiteljišču v Kopru. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je poučeval v Kuteževem in Jelšanah. Nato pa se je povsem posvetil glasbi. Zaključil je šolanje na Pedagoški akademiji in diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Magisterij iz zborovskega dirigiranja je opravil v Beogradu, iz glasbene pedagogike pa doktoriral na ljubljanski akademiji. V letih 2002 do 2013 je vodil tudi Moški pevski zbor Dragotin Kette v Ilirski Bistrici. Umrl je leta 2019.
Seveda vse o njegom ustvarjanju in delu pa v več kot 200 strani obsegajoči knjigi, ki jo založnica predstavlja takole:
Dr. Mirko Slosar je bil glasbeni pedagog, ki je poleg ustvarjanja in poustvarjanja glasbenih del svoje življenjsko delo posvetil zborovskemu petju. Monografija, ki vam jo predstavljamo, obsega zapis življenja in dela Mirka Slosarja na pedagoškem, zborovskem, zborovodskem, skladateljskem in publicističnem področju, nagrade in priznanja, ki jih je prejemal z različnimi pevskimi zasedbami ter za delo na pedagoškem in zborovskem področju, predstavljamo pa tudi zapise spominov še živečih učencev, dijakov, študentov, pevcev in sodelavcev, ki so se z njim srečali v šolskih klopeh, v pevskih zborih, v šolah ali komisijah. Podrobneje predstavljamo tudi zapis dramatizacije štirih pravljic z glasbo z besedili in notnimi zapisi.
Branje knjige toplo priporočamo.
Dimitrij Grlj in Dragica Jaksetič
Moški pevski zbor Dragotin Kette še pod vodstvom Mirka Slosarja (Foto: arhiv Dimitrija Grlja)