Ob svetovnem dnevu filozofije, ki mu je Generalna skupščina Združenih narodov posvetila tretji četrtek v novembru, so dijaki 4. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?
Ta dan, ki ga od leta 2005 v Sloveniji obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, je namenjen spodbujanju razmišljanja, kritičnega mišljenja in razumevanja filozofskih vprašanj. Spodbuja nas k razmisleku o tem, kako oblikujemo družbo in našo vlogo v njej.
Uvodoma je udeležence in obiskovalce pozdravil profesor Gorazd Brne in predal besedo dijakom, ki so predstavili Platona in njegov koncept idealne države. Izpostavili so, kako Platon v svojih delih opisuje družbo, ki naj bo pravična. To se lahko doseže z natančno razmejitvijo nalog med njenim prebivalstvom, kar spominja na organizacijo čebelje kolonije. Predstavili so delovanje čebele in čebelje družine, kjer ima vsak član svoje specifične naloge in vlogo, ki je ključna za preživetje skupnosti. S tem so dijaki izpostavili vprašanje, ali je Platon želel izvedeti tisto, kar čebele že vedo in ali se Platonova idealna država lahko primerja z naravno organizacijo čebelje skupnosti.
Filozofski prispevek dijakov je odlično dopolnila dijakinja Lina Hofman, ki je na klavirju zaigrala mistično melodijo Petra Iljiča Čajkovskega z naslovom Čarovnica.
V nadaljevanju je sledila razprava, h kateri so bili povabljeni obiskovalci. Osrednja tema je bila Platonova vizija idealne države in njena primerjava s strukturo čebelje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi povezava med družbeno ureditvijo in čebeljo kolonijo nenavadna, so razpravljavci poudarili, da Platonove ideje o učinkoviti in pravični družbi temeljijo na univerzalnih načelih, ki se lahko odražajo v različnih oblikah skupnega bivanja.
Profesor Gorazd Brne je ob koncu poudaril, da Platonova opredelitev vednosti čebelam odreka sposobnost resničnega spoznanja, saj vednost po Platonu zahteva zavestno upravičevanje prepričanj z dobrimi razlogi. Kljub temu je naslovno vprašanje spodbudilo razmislek o pravični ureditvi družbe, kar je bil tudi namen dogodka.
