Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) sta včeraj v dvorani Doma na Vidmu organizirala javno prestavitev pobude za državni prostorski načrt (DPN) za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. Burna razprava se je zaključila z obljubo, da bo MNVP kot pripravljalec pobude za DPN podaljšal rok za oddajo pripomb za 30 dni, morda tudi za 60 dni, če bodo pristojni na ministrstvu to odobrili.
Pobuda za DPN se nanaša na vetrno polje, ki bi obsegalo devet vetrnih elektrarn po sedem megavatov (MW), zgraditev dostopnih cest do posameznih vetrnic, postavitev povezovalnih 20 kilovoltnih (kV) elektroenergetskih podzemnih kablov. Vetrnice bi stale stale na planoti, na od 600 do 1000 metrih nadmorske višine, vzhodno od Ilirske Bistrice in Šembij v smeri sever - jugovzhod. Območje poteka po vrhovih hribom Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica.
Vetrnice visoke do 250 metrov
Kot je pojasnil Janez Tratnik, direktor podjetja AAE Gamit, ki želi postaviti polje vetrnih elektrarn, načrtujejo vetrnice s stolpi, visokimi od 100 do 170 metrov, premeri elis pa bi bili od 115 do 180 metrov. Posamezna vetrnica bi bila lahko visoka do 250 metrov. Višina stolpov in velikost elis bi bila odvisna od lege posamezne vetrnice. Platoji za stojišča bi merili 40 krat 80 metrov.
Na vprašanja, zakaj želi investitor vetrnice graditi prav na planoti med Ilirsko Bistrico in Šembijami, je Tratnik odgovoril, da na tem območju lahko dosegajo dovolj veliko razdaljo do naselij. Najbližja vetrnica bi bila od prvih hiš oddaljena 1,4 kilometra, ostale pa od 1,5 do dva kilometra. Poleg tega so meritve vetra - prevetrenost so preverjali že za nasedli projekt vetrnih elektrarn Knežak - pokazale, da ima to območje primeren vetrni potencial. Zdaj pripravljajo še študije o moči vetra, vplivu vetrnega polja na naravo in vseh ostalih vidikih načrtovanega vetrnega polja. Tratnik pričakuje, da bodo vsi postopki umeščana v prostor končani do leta 2027, gradbeno dovoljenje pa bi pridobili v letu 2028.
Skrbi zaradi nizkofrekvenčnega hrupa, vpliva na vode, degradacije okolja …
Večina udeležencev javne predstavitve je glasno nasprotovala tem načrtom. V publiki so do besede prišli številni, ki so opozarjali na zakonsko še vedno nedorečena pravila o nizkofrekvenčnem hrupu, ki ga povzročajo vetrnice, na vpliv vetrnic na vodne vire, na nezadostno prevetrenost območja, pa tudi na vpliv na živali in degradacijo okolja.
Mojca Mejak iz društva Eko Bistrc je opozorila, da vetrno polje posega v območje Nature 2000, kjer se morajo vsi držati strogih pravil, državi, ki je za investitorja začela postopek priprave DPN za vetrno polje Ilirska Bistrica, pa tega ni treba. Opozorila je tudi, da država še ni sprejela zakona in drugih aktov o mejnih vrednostih hrupa, postopek priprave pobude za DPN pa je vseeno stekel.
Država lokalnim skupnostim, kjer bi stale vetrnice, obljublja po 200.000 evrov enkratnega nadomestila za vsak instalirani megavat moči, kar bi v Ilirski Bistrici naneslo 12 milijonov evrov. Investitor bi moral občini plačevati še letno dajatev v višini treh odstotkov letnih prihodkov, kar bi naneslo 400.000 evrov letno. »Bistričani, vprašajmo se, za koliko smo se pripravljeni prodati,« je polno dvorano ljudi, ki so se udeležili predstavitve, vprašala Mojca Mejak.
Inženir Darko Benigar je izpostavil predvsem problem infrazvoka, pred katerim se po podatkih, ki jih je zbral, ni mogoče zaščititi, in opozoril, da država za to področje sploh še nima pravil. »Kako si upate predlagati vetrne elektrarne, ne da bi imeli prebivalci pravno varstvo,« je vprašal predstavnike ministrstev.
Domačine skrbi tudi zaščita vodnih virov. Območje, kjer bi stalo vetrno polje, stoji nad izvirom Bistrice, iz katerega se napaja bistriški vodovod, vplivale pa bi tudi na Podstenjšek. Teodor Šircelj, ki se je predstavil kot že skoraj 80 let redni obiskovalec grebena, kjer bi stale vetrnice, je poleg voda opozoril še na nezadostno prevetrenost grebena in vrednost tega okolja za lokalno prebivalstvo. »Neumno bi bilo, da Bistričani pristanemo na verigo vetrnic, ker preveč tvegamo in ker je to območje preveč dragoceno,« je dejal ob splošnem odobravanju udeležencev.
Predstavniki investitorja priznavajo, da je območje z vidika varovanja vodih virov občutljivo, vendar obljubljajo, da bodo vodam in podzemnemu dogajanju na tem kraškem terenu posvečene posebne študije. Na podlagi ugotovitev se bodo odločali, ali s projektom nadaljevati.
Rok za oddajo pripomb bi lahko podaljšali
Iz publike se je oglasil tudi Tomaž Zorman iz Parka Škocjanske jame. Opozoril je, da je območje, kjer bi stalo vetrno polje, v vplivnem območju parka, ki je vpisan na seznam Unesco. Območje poleg Nature 2000 ščiti še vrsta mednarodnih konvencij. V parku so vključeni v načrtovanje vetrnih polj v občinah Divača in Sežana, tako da postopek, ki se nanaša na Bistriško, zanje ni novost. »V Škocjanskih jamah nikoli nismo 'za', ker varujemo naravo in ljudi,« je dejal Zorman. Delil je tudi svoje osebno mnenje: »Osebno smatram investitorja kot kolonialista, ki intenzivno posega v naš prostor, ker mu doma tega ne pustijo več oziroma je tam že vse uničil.« Družba AAE Gamit je namreč v avstrijsko-slovenski lasti.
Načrti države in investitorja skrbijo tudi lovce, ki bi izgubili del svojega lovišča, vetrnice pa bi po njihovem posegle v življenjski prostor živali, jih prepodile od tam in povečale škodo na kmetijskih zemljiščih. Prvi sosedje vetrnic so med drugim zaskrbljeni zaradi oddaljenosti vetrnic od svojih hič. Čeprav se na ministrstvih sklicujejo na mnenje NIJZ, da vetrnice na razdalji vsaj 1,4 kilometra od naselij ne bodo imele vpliva na ljudi, sosede skrbi odboj zvoka zaradi tamkajšnje konfiguracije terena.
V podpro postavitvi vetrnega polja se je na predstavitvi izpostavil le eden od lastnikov zemljišč, kjer bi stale. Predstavniki ministrstev so udeležencem predstavitve zagotovili, da je to šele začetek projekta, da gre za prvo informiranje javnosti in da se bo postopek ustavil, če bodo študije, ki jih sicer naroča investitor, pokazale, da je projekt nesprejemljiv.
Na zahteve, naj država že v tem, prvem koraku podaljša rok za oddajo pripomb javnosti še za 60 dni, je predstavnica MNVP Barbara Perovič odgovorila, da ima mandat za podaljšanje roka za 30 dni, o tem, ali bi ga lahko podaljšali za 60, pa se mora še pogovoriti s svojimi nadrejenimi.
Tukaj si lahko ogledate posnetek TV Galeja.