V Pavlovčevi galeriji je na ogled razstava z naslovom DOTIK MODROSTI. Na ogled so dela LONE VERLICH. V priponki najdete recenzijo umetnostne zgodovinarke, likovne kritičarke in kuratorke razstave ANAMARIJE STIBILJ ŠAJN. Prireditev ob odprtju razstave si lahko ogledate tukaj.
Galerija je odprta od ponedeljka do petka vsak dan med 9. in 16. uro (razen med 12.00 in 12.30), ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. uro.
Na Občini Ilirska Bistrica smo se odločili za nov koncept delovanja Pavlovčeve galerije, koncept z vodilno rdečo nitjo in tudi z izobraževalno noto. Predvsem domači javnosti namreč želimo predstavljati aktualne domače umetnike pa tudi likovne ustvarjalce iz sosednjih dežel. Želimo prispevati k spoznavanju novih svetov likovne umetnosti in izobraževanju. Zelo veseli smo, da se je na naše povabilo k sodelovanju odzvala Anamarija Stibilj Šajn, ki smo jo v naši galeriji že imeli priložnost spoznati.
Anamarija Stibilj Šajn, v ozadju slika Tomaža Perka
Anamarija Stibilj Šajn je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kuratorka, ki je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala leta 1990.
Najprej je delovala v pedagoškem poklicu, in sicer na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini. V letu 1999 je postala samostojna likovna recenzentka in kustosinja. Kot zunanja sodelavka že dve desetletji in pol vodi razstavno dejavnost Kosovelovega doma v Sežani. Sodeluje z različnimi galerijami po Sloveniji in tudi tujini, med drugim z Galerijo Turnac v Novem Vinodolskem (Hrvaška), z galerijo Pavelhaus Avstrija, Galerijo Ars v Gorici (Italija), že večkrat pa je slovenske umetnike predstavljala tudi v Rimu, na Dunaju, v Bruslju in Londonu.
Z izborom slovenskih avtorjev je sodelovala pri formiranju mednarodnega muzeja sodobne umetnosti v Neaplju – Casoria International Contemporary Art Museum. V letu 2008 je deset slovenskih slikarjev predstavila na Nizozemskem – Stedelijk Museum in galerija Pand Paulus v Schiedamu. Pomembno je bilo njeno sodelovanje v mednarodnem projektu WOMEN ABOUT WOMEN (Rise of Women in Culture in the Western Balkans). Kot edina kuratorka iz Slovenije je v projektu predstavljala likovne ustvarjalke iz Slovenije. Projekt, ki je trajal od leta 2020 do 2023, je bil podprt s strani EU in je vključeval razstave v različnih državah, strokovna srečanja kuratork, delavnice in druge aktivnosti.
Že tri desetletja (1993) je strokovna spremljevalka Mednarodne likovne delavnice »Slovenija, odprta za umetnost« (Sinji vrh nad Ajdovščino, Slovenija). V letu 2007 je prevzela vodenje projekta in ga nadgradila v simpozij. Strokovno spremlja tudi druga delovna srečanja likovnih ustvarjalcev po Sloveniji in tujini.
Poleg recenzij je pripravila tudi monografske študije za številne domače in tuje avtorje (Klavdij Tutta, Klementina Golija, Rudi Skočir, Jože Stražar Kiyohara, Nikolaj Mašukov, Adel Seyoun, Azad Karim, Eduard Belsky, …). V letu 2021 je pripravila monografijo za Sonjo Tavčar Skaberne, v letu 2022 pa za Konrada Kranjca in Gregorja Pratnekerja.
Letos: figuralika
Razstavno sezono Pavlovčeve galerije bo oblikovalo šest razstav. Junijska bo pripadala domačim ustvarjalcem, in sicer članom Foto kluba Sušec, ki letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja.
Ostalih pet razstav bo zelo heterogenih, razporejenih na približno dva meseca. Razstavljavci bodo narodnostno in generacijsko raznoliki, avtorji, ki prisegajo na različne načine, pristope in sloge likovne interpretacije. Vsem pa bo skupno figuralno izhodišče. Skozi niz razstav bomo spoznali, da figuralika, kljub intenzivni eksploataciji, ki jo je doživljala skozi zgodovino, še vedno premore veliko neodkritega. Tako ostaja likovno dražestno in vsebinsko odprto področje. S figuro je mogoče povedati največ; lahko prevzema različne vloge in poslanstva ter na slikovni oder prihaja v različnih pojavnih oblikah. Njena likovna življenja so različna, njena vsebinska vrednost pa neomajna in aktualna.
Vodeni ogled razstave, tokrat v ponedeljek, 26. februarja, ob 17. uri.
Vsakokratnemu odprtju razstave, bo po prej objavljenem terminu sledil še vodeni ogled razstave. Na tokratnem boste pod vodstvom kuratorke Anamarije Stibilj Šajn podrobneje spoznali delo Lone Verlich in izvedeli še marsikaj iz likovnega sveta. Vodeni ogled razstave bo vključeval tudi možnost razkritja vaših pogledov in bo omogočal odprt dialog z obiskovalci.
Prva delavnica za mladino v Pavlovčevi galeriji, sobota, 16. marca, od 10. do 12. ure. Dobrodošli na posebni likovni avanturi!
Da bi pri mladih prebujali odnos do likovne kulture in spodbujali njihovo kreativnost, bomo v času trajanja posamezne razstave organizirali tudi likovno delavnico. Udeležijo se jo lahko učenci višjih razredov osnovnih šol in srednješolci (skupina 15 udeležencev). Na tokratni se bodo v likovni svet odpravili z ogljem ali svinčnikom v roki ter odkrivali, da je risba temelj likovnega ustvarjanja in da ustvarjalcu omogoča, da izrazi najbolj avtentične notranje vizije. Pri tem jih bo vodila kuratorka, dodaten vir ustvarjalnih spodbud pa bodo predstavljala tudi razstavljena dela.
Prezentna slikarska dela Lone Verlich so koloristično bogata, in vendar igra v njih izjemno pomembno vlogo prav risba. Z njo avtorica uteleša akterke dogajanja ter spremljajoči predmetni svet, različna znakovna znamenja in simbole. Njena risba je aktivna, oblikotvorna in tekoča obrisna oziroma konturna sled.
Milan Butina, akademski slikar, likovni teoretik in pedagog, je zapisal: »Risba omogoči dialog umetnika s svojo mislijo.«
Udeleženci delavnice bodo skušali svoje misli in zamisli skozi spretnost roke pretočiti v črtno sled. Z risbo bodo ustvarjali prizore, navdahnjene z likovnimi deli Lone Verlich, lahko pa bodo, tako kot avtorica, poiskali motivno snov v svojem življenju.
Ustvarjali bodo s svinčnikom in/ali ogljem na papir. Pri tem bodo spoznavali, da je risba neke vrste abeceda likovnega ustvarjanja. Črtne sledi so glede na vlogo aktivne in s tem oblikotvorne, medialne ali razmejitvene in pasivne, s katerimi ustvarjamo ploskve ter z njimi lahko celoto izgrajujemo v smeri plastičnega in prostorskega vtisa.
Črte so različnih karakterjev; so tanke in debele, mehke in ostre, tekoče in segmentirane, pravolinijske in ukrivljene …
S črtami lahko ustvarimo samostojno in dokončno likovno delo. Moč črtne sledi je izjemna.
Potovati s črto po »neskončnem« prostoru bele papirnate podlage je zanimivo in vznemirljivo, zato dobrodošli na posebni likovni avanturi.
MSŠ in DJ
