FESTIVAL VIN NA BISTRIŠKEM NAVDUŠIL OBISKOVALCE

datum: 13.03.2019

kategorija: Glasilo - Kultura

Že tretji Festival vin je v Dom na Vidmu privabil številne ljubitelje dobre kapljice, ki so ob odličnih vinih in dobri hrani razpravljali o svojih vinskih favoritih. Teoretični del dogodka je bil letos v znamenju terana.

  »Čeprav območje Ilirske Bistrice ni vinorodni okoliš, se je festival vin na tem koncu zelo dobro prijel in so ga ljudje vzeli za svojega. Vedno obstajajo določene regije, kjer ni vina a ljudje po navadi še rajši spoznavajo stvari, ki jih nimajo. Kjer je trta prisotna, ljudje že od majhnega rastejo z njo. V krajih, kjer je ni, pa ljudje po navadi želijo izvedeti nekaj novega,« je edinstven dogodek na Bistriškem pohvalil sommelier Peter Boršič iz sežanske kleti Vinakras.  

 

»Že latinski pregovor pravi, da o okusih ni vredno razpravljati, saj so ti lahko zelo različni. Marsikdo reče, da ne najde pravega vina zase a dejansko prav vsak izmed nas lahko najde vino zase. Samo poiskati ga je treba in današnji dogodek, ki je posvečen kapljici rujnega, je kot nalašč za to,« je še povedal Peter Boršič.

 

»Obiskovalcem želimo predstaviti bogat izbor te žlahtne pijače in dvigniti kvaliteto pitja vina – da se pije manj, a bolj kvalitetna vina,«  je namen prireditve izpostavil gostitelj dogodka Jernej Derenčin in dodal, da je letos bila v Domu na Vidmu izbira vinskih kleti še pestrejša kot lani: »Letos se nam predstavljajo 4 velike primorske kleti in 16 privatnih kletarjev; prvič pa gostimo tudi naše drage goste iz Srbije, saj se nam je pridružil tudi Sava Jojić iz vinske kleti Mačkov podrum iz Iriga. Ker vino in hrana kličeta eden po drugem, smo se letos še dodatno potrudili in našim gostom poleg odličnega vina ponudili tudi hrano.«

Na stojnicah so svoja vina predstavile kleti Goriška brda, Vinakoper, Vinakras, Zadružna vinska klet Vipava in zasebni ponudniki. Obiskovalci so lahko poskusili kravji sir iz Ekološke kmetije Mahne, Mesarstvo Puc je pripravilo tatarski biftek, Ribarnica Ancora je ponudila sveži bakalar, ljubitelji suhomesnatih izdelkov so lahko degustirali dobrote iz hrvaškega podjetja Buretič Bregi, ekološko oljčno olje pa je vabilo k pokušanju na stojnici podjetja Abrami iz Krkavč.

Teran je kralj krasa

Kras odlikujejo rdeča zemlja, veliko kamenja, burja, brin, teran in pršut. Je najhladnejši in hkrati najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji. Na tem območju prevladujeta specifična klima in zemlja. Kras je planota, ki sega od 250 do 400 m nadmorske višine, in na kateri prevladuje apnenčast teren ter popolnoma drugačna sestava tal kot v drugih primorskih vinorodnih okoliših. Za kras je značilna rdeča zemlja terra rossa ali jerina, ki ima v sebi veliko železa. Na tem koščku Slovenije prevladuje celinska-kontinentalna klima, ki se proti Trstu prevesi v mediteransko klimo, iz severa pa se čuti vpliv alpske klime z burjo.

Teran je avtohtono slovensko vino z geografskim poreklom, pridobljeno iz trte refošk. Velika količina mineralnih snovi in mlečnih kislin daje vinu zdravilne lastnosti, odlikuje pa ga tudi okus, ki spominja na gozdne sadeže. Teran je mlado polno vino. S staranjem se njegove značilnosti popolnoma spremenijo in približajo svetovnim rdečim vinom. Gre za suho vino, ki ga postrežemo ob kraškem pršutu, pikantnih sirih, divjačini, suhomesnih izdelkih, odlično se prilega tudi k rdečemu mesu.

Teran skozi zgodovino

Beseda teran izhaja iz besede tera (zemlja). Prvi zapisi o teranu segajo 2500 let v preteklost. V zapisih rimskega zgodovinarja Plinija zasledimo, da naj bi žena cesarja Avgusta, rimska cesarica Julija (Giulia) dočakala častitljivo starost, 82 let, ravno zaradi rednega uživanja kraškega vina –vino puccinum, ki so ga še posebno cenili stari Grki; poznali pa so ga pod imenom pretoriansko vino.

Podroben opis vina teran zasledimo v mestu Videm (Udine), kjer so v srednjem veku imeli različna darila za najvišje predstavnike, ki so obiskali mesto. Eno od daril je bila tudi steklenica terana, ki so jo visoki gostje prejeli v dar skupaj z nožem oziroma bodalom.  

Med 1. in 2. svetovno vojno se je teran v lekarnah prodajal kot zdravilo. Na prodaj je bil v pollitrskih stekleničkah in je veljal za zelo spoštovano vino.

Tudi v času Jugoslavije so le najboljše ljubljanske gostilne prodajale teran, saj so si ga le redki lahko privoščili.

»Danes je refošk tista prevladujoča sorta, ki se prodaja. Teran pa je zelo dobro zapisan med starejšo generacijo. Mladi teran označujejo kot kislo in grenko vino. Za starejše pa je teran nekaj posebnega. Ponosni moramo biti na to, da je teran paradni konj krasa,« je razložil Peter Boršič.

Blagodejni učinki terana

Teran raste na terra rossi, ki vsebuje dosti železa. To železo gre v trto, v grozdje in v vino. Teran ima zato več železa kot ostala vina. »Visoka stopnja kisline in nizka stopnja alkohola nam pomagata, da se železo v veliki količini in v zelo kratkem času vgradi v naše telo. Teran nima visokih alkoholov a ima precej mlečne kisline, ki uravnava in spodbuja presnovo hrane v našem telesu. Če pojemo nekaj močnejšega, popijemo kozarec ali dva vina, ki nam bosta olajšala našo presnovo,«  pozitivne učinke terana izpostavi sommelier Peter Boršič. Teran deluje kot hranilo pri kardiovaskularnih obolenjih in je idealno vino za ljudi, ki imajo probleme z želodcem. Pri operaciji na želodcu in črevesju zdravniki strogo odsvetujejo alkohol. Ob hrani pa priporočajo kozarec terana ali cvička, saj bolnik po operaciji potrebuje kislino za normalno delovanje prebave.

Vino in kulinarika

V gastronomiji sta teran in pršut idealna kombinacija. »Vendar sodobna gastronomija ponuja bistveno drugačne rešitve: ob pršutu lahko popijemo tudi zelo strukturirano belo vino. Ne moremo pa zanikati, da ob rdečem mesu npr. dobremu biftku sodijo rdeča vina in teran je tukaj zelo dobra kombinacija. Kombinacija hrane in pijače se spreminja in okusi so različni. Kar je enemu od nas odlično, drugemu lahko ni všeč. Vsak človek ima svoj ritem in vsak izbere svojo kombinacijo hrane in pijače. Nikoli ne obsojam človeka, ki si naroči ribo in poleg spije kozarec rdečega vina. Ni strokovno a če njemu paše, je to idealno. Vedno je potrebno gledati nase. Kar tvojemu telesu koristi, je pravo zate,« je ključ do izbire prave kapljice izpostavil Peter Boršič.

Bo čez leto dni festival še večji?

»Odlična vina in okusna hrana sta zmagovalni kombinaciji Festivala vin v Ilirski Bistrici. Vinarji so zelo zadovoljni z današnjo prireditvijo, kar pomeni, da se bodo drugo leto zagotovo vrnili. Z obiskom sem izredno zadovoljen, saj se nam je vlaganje v marketing lepo obrestovalo; ravno tako pa ne smemo zanemariti reklame od ust do ust, ki je najboljša reklama,« je povedal Jernej Derenčin, ki se je na za pomoč in podporo pri organizaciji dogodka zahvalil bistriškemu županu Emilu Rojcu in Občini Ilirska Bistrica ter Maji Uljan iz TIC Ilirska Bistrica. »Posebna zahvala pa gre še mojim zvestim prijateljem iz Društva ljubiteljev vina, ki vedno poskrbijo, da vse teče gladko in upam, da bomo drugo leto skupaj pripravili še pestrejšo ponudbo odlične kapljice in še bogatejše vsebine.«

Foto: Simon Špilar

festival vin2.jpgfestival vin1.jpgfestival vin3.jpgfestival vin4.jpgfestival vin5.jpgfestival vin9.jpg

festival vin7.jpgfestival vin8.jpgfestival vin6.jpgfestival vin10.jpg

ar©tur