21. MAJ: MEDNARODNI DAN KOLESARJENJA V SLUŽBO

Objavljeno dne 21. maj 2021

Danes poteka po Evropi, Aziji, ZDA in Kanadi akcija Bike to Work Day ali »Prikolesari v službo«. Z akcijo je začela Zveza ameriških kolesarjev (League of American Bicyclists) leta 1956, njen namen pa je spodbuditi ljudi, da namesto osebnega avtomobila za prevoz v službo, uporabijo kolo, s čimer vplivajo ne le na okolje, temveč tudi na lastno zdravje in denarnico.

Ilirska Bistrica včasih KMS

Kolo si je skozi 19. stoletje, ko so mnogi videli kolesarje kot nebodigatreba na cesti, pridobilo na priljubljenosti. Odpirale so se prodajalnice in popravljalnice koles, prirejale so se kolesarske dirke. Kolesa so postala tudi del prevoznih sredstev vojsk, kot so bili na primer italijanski bersaljerji (pripadniki visoko mobilne lahke pehote italijanske vojske). Po prvi svetovni vojni so postala kolesa primerna tudi za ženske, zlasti za tiste iz nižjih slojev. Avtomobili so bili v tem času še redki in dostopni le premožnejšim slojem. Ko se je pripeljal tržaški zdravnik judovskega rodu, Bruno Zuccolini, na grad Prem, so otroci tekli za njim in navdušeno vzklikali, da gre po vasi elektrika. Nizko število uporabe osebnih avtomobilov je omogočalo, da je bil na cestah, kot je današnja Bazoviška, mešan promet, udeleženci v prometu pa so se počutile varne. Z razvojem avtomobilske industrije po drugi svetovni vojni so postali avtomobili čedalje dostopnejši. Postali so znak napredka in statusni simbol, pešačenje in vožnja s kolesom pa stvar zaničevanja. Avtomobilov je bilo čedalje več, vse več cest se je asfaltiralo, gradilo se je prve avtoceste in čedalje več parkirišč v centrih mest. Vse več avtomobilov pa je pomenilo tudi, da je vožnja s kolesom na cestah vse bolj nevarna.  Prizor, ki ga prikazuje objavljena razglednica iz časa, ko je bila Ilirska Bistrica pod Kraljevino Italijo, je postopoma postal preteklost.

Zaradi ugotovljenih negativnih vplivov motornega prometa na okolje in zdravje ljudi smo že kakšna slaba tri desetletja priča uvajanju in spodbujanju trajnostne mobilnosti. To se kaže tako na področju infrastrukture kot tudi v porastu mednarodnih in nacionalnih pobud za večjo uporabo koles, javnega prevoza in pešačenja. Za trajnostno mobilnost si prizadeva tudi Občina Ilirska Bistrica, ki je leta 2017 sprejela Celostno prometno strategijo in je partnerica dveh Interregovih projektov: CROSSMOBY in SABRINA. Slednji projekt daje varnost kolesarske infrastrukture na prvo mesto, saj partnerji verjamemo, da varnejše kot se ljudje počutimo na kolesih, več jih bomo uporabljali, med drugim tudi za prihod na delovno mesto. Naj omenimo še, da raziskave kažejo, da kolesarjenje vpliva na povečan občutek sreče, povečevalo naj bi tudi delovno učinkovitost ter posledično izboljševalo odnose s sodelavci. Izkoristite pomlad in kolesarite! Pa ne pozabite na varnost!

Več o projektu SABRINA si lahko preberete na spletni strani:  www.interreg-danube.eu/SABRINA, sledite pa mu lahko tudi na socialnih omrežjih: Facebook (@SABRINAproject) in Twitter (@SABRINA_project)

logo - Sabrina

 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropski instrument sosedstva.

Objavljeno fotografijo hrani: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica.

Aneja Rože

Na prejšnjo stran