Pustno povorko vsako leto popestrijo tudi številne novodobne maske, ki prihajajo iz vasi na območju bistriške občine, iz sosednje Hrvaške (predvsem iz krajev ob meji), pa tudi iz sosednjih občin in drugih krajev po Sloveniji. Običajno ponazarjajo aktualne dogodke iz sedanjega časa, politične dogodke in druge zanimivosti.
Nekatere izmed pustnih skupin, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, so na pustni povorki prisotne že vrsto let in predstavljajo nekakšen zaščitni znak vasi, iz katerih prihajajo.
PODSTENJSKI FJHTARJI
Ime podstenjski fjhtarji izhaja iz nemške popačenke »fjhtati«, kar pomeni beračiti ali prositi. Njihove maske so izdelane iz lipovega lesa, nekaj med njimi jih nastopa brez njih. Včasih v skupini ni bilo žensk, danes je drugače, saj so v skupini kar cele družine in se imenujejo po domačih hišnih imenih. Tako se predstavljajo: Matjanova ženin in nevesta; Juretov zeleni Jurij z ženo Micko; Franetov je vsa v ublanju; Pavletov razteza meh; Ještinov vozi v karjoli špice; Andrejcov prenaša križ in še babo v košu …
Najbolj značilen lik pa je krvavu stjegnu, ki pooseblja strašilo, s katerim so odrasli včasih strašili otroke. Od ostalih fjhtarjev se loči po oblačilu, ki ni tako pisano.
ŠJME IZ KOSEZ
Kosežčani za »šjmljenje« črpajo dogodke iz nekdanjega pa tudi sedanjega vaškega življenja. Ponosni so na svoj rudnik in vse, kar je bilo povezano z njim, na svojo gostilno »Pri Grščetu«, pa tudi na vsakdanje dogodke iz sodobnega časa.
ŠJME S TOPOLCA
Topolc leži ob reki Reki (Vjlki vuodi), zato ni čudno, da so vsi njihovi liki povezani z vodo. Osrednji lik v skupini je povodni mož in tudi Urška ne manjka. Obvezna sta tudi mlin in pila, kot spomin na vodno dejavnost.
pišite nam 
