pišite nam Pozdravljeni, drage obiskovalke, cenjeni obiskovalci!
Če želite najti resnične »bisere«, se morate potopiti globoko v morje slovenske dežele do občine Ilirska Bistrica. Njeni prvotni prebivalci Iliri so jo zaznamovali z imenom Ilirska Bistrica in z zgodovinsko energijo napolnili njenih sedem doživljajskih biserov:
Ilirska Bistrica
Ilirska gradišča in utrdbe Rimljanov. Lovski gradiči in palače beneške. Pustni karneval in »pušelci« vizitantov. Rečica Bistrica, bistra in deroča. Mlini, žage, vodna kolesa in »Oj tječe tječe bistra uoda...«.
Brkini
Brkinski griči, doline miru. Slivov cvet, žganja obet. Zvonik na preslico in pralnica kamnita. Srednjeveški tržni dan, viteška noč. Flišni griči, bakreni kotliči. »Ena čjšpa, en glažić...«.
Dolina reke Reke
Mistika izvira in izliva. Reka Reka. Rafting in ribolov. Spust po brzicah. Dolina Dleto. Za sprehode in za kolo. Pustovanje v Vrbici. Usnjene šeme. Krompir v »zjvnici« in »Vjlka uoda«.
Jelšansko podolje
Potoki. Izviri. Ponori. Jame. Ponikve. Obzidje. Gradišče. Gozd. Kal. Prehodna pokrajina. Sveta »Margarjtina«. Dolina »ljubavi«.
Podgrajsko podolje
Najstarejše slovenske fare . Starodavna keltska gradišča. Rimski Castrum Novum. Sveti Hieronim in Biblija. Rituali. »Škoromatija«. »Poberija«. Hrušiški fantje. Stara narodna viža »Marija in brodnik«.
Pivška planota
Gradišča, gradišča, gradišča! Naselbine starodavnih Ilirov. Bruhalniki. Izviri. Presihajoča jezera. Tektonska okna. Pivški tabor na gradu Kalc. Tunel pod steno. Konjski »žegen« v Baču.
Snežniška planota
Mogočni gozdovi. Skale. Mrazišča. Jeleni. Medvedi. Planike. Prvomajska praznovanja. Širni razgledi. Planinski orel z Volovje rebri. Piknik v gozdu. Z zmajem čez Rapalsko mejo ...
Tudi ko vam bo vseh sedem biserov ležalo na dlani, se boste v Ilirsko Bistrico še vračali. Tudi zaradi gostoljubnih domačinov, ki vam kličejo:
»Bug dej srjećo duabri ldje!« (Bog daj srečo dobri ljudje!)
Začetek odlične brkinske slivovke se skriva v cvetovih slivovih dreves, ki pomladi pobelijo to planoto sredi kamnitega krasa. Brkini so rajsko jabolko, ki ga lahko užijete na sto in en način, pa se ga nikoli ne nasitite, saj flišno gričevje preseneča z vedno novimi doživetji. Pritok reke Reke, potok Posrtvica, je v brkinski fliš vrezal slikovito dolino Posrtvica, ki je zaradi miru in sveže klime idealna za sprehajanje in kolesarjenje. Za piko na “i” si lahko na izletniški kmetiji z ribogojnico privoščite odlično kosilo ali piknik. Tudi ribarite lahko in sicer na dveh akumulacijskih jezerih. Jezero Mola, leži na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena pod vasjo Harije, jezero Klivnik pa proti zahodu, pod vasjo Tominje. Vodna gladina obeh jezer precej niha, zato so brežine obeh blatne, le severni predeli so porasli s trstičjem in močvirskih rastlinjem. Brkinci so prvovrstni sadjarji že od srede 19. stoletja, ko je duhovnik Peter Aleš delil brezplačne sadike sadnih dreves, Janez Bleiweis pa organiziral prvi zbor sadjarjev v Ilirski Bistrici. Do danes so se v najvišje ležečih sadovnjakih v Sloveniji zamenjale le sorte jabolk, brkinska čjšpa pa ostaja ista in avtohtona. Ohranja se tudi recept za pristni brkinski slivovec, ki prehaja iz roda v rod. Še vedno se žganje kuha v posebno oblikovanih bakrenih »brkinskih kotlih« in še vedno se okus in aroma dragocene kapljice poskuša in ocenjuje s sosedi...
