Škoromati iz Hrušice spet obnoreli Nemce

Po gostovanju v Stuttgartu leta 2009, kjer so se predstavili pred več kot 300.000 gledalci, so Hrušiški škoromati konec januarja znova potovali v Nemčijo. Na priporočilo nemških organizatorjev so jih tokrat v goste povabili v mesto Herbolzheim. Na jubilejnem 75. karnevalu so med 120 skupinami iz sedmih držav Hrušiške škoromate predstavili kot osrednjo atrakcijo.

Vabilo za sodelovanje na karnevalu v nemškem Herbolzheimu je prispelo v Hrušico že takoj po pustu leta 2011. Po posvetovanju z udeleženci škoromatije se je odbor odločil da take priložnosti ne gre spustiti iz rok in v začetku septembra so se začele priprave. Septembra je povsem po naključju Hrušico obiskal tudi lastnik muzeja z najobsežnejšo zbirko mask v Evropi Michael Stöhr iz Diedorfa pri Münchnu in se dogovoril, da bi v svojem muzeju predstavil tudi dve maski škoromatov.

Konec januarja se je tako druščina 35 udeležencev škoromatije in petih spremljevalcev z avtobusom in tovornjakom odpravila na več kot 900-kilometrsko pot. Po osmih urah vožnje so se pripeljali v Diedorf, kjer so si ogledali osupljivo zbirko mask Michaela Stöhrja in njegovemu muzeju predali dve leseni maski škoromatov. Te je izrezljal hrušiški mojster Dušan Štrancar, ki pa žal sam ni mogel na pot. Hruščane je v Diedorfu pričakal tudi župan mesta Otto Völk in dve domači pustni skupini: novodobni Germani ter starodavni Krampusi. Zamisel, da bi škoromati skupaj z nemškima skupinama prebudili Diedorf iz zimskega spanca, je žal pokvaril hud snežni metež. So si pa zato Hruščani v miru ogledali 5000 mask iz Amerike, Afrike, Azije, Oceanije in Evrope ter k njim ponosno obesili še dve maski škoromatov. Od slovenskih mask je v muzeju že maska koranta.

Hruščane je nato čakalo še štiri ure vožnje do Herbolzheima, le nekaj kilometrov ob nemško-francoski meji. Tam jih je pričakal mladi David Arnold, Slovenec, rojen v Herbolzheimu, ki je bil njihov vodič. Hruščane je najprej namestil v športni objekt ob atletski stezi, nato pa so si nadeli svoje maske in se predstavili na sobotnem večernem dogodku.

V veliki športni dvorani so odmevale predvsem številne ošemljene nemške godbe, ko pa je špiker napovedal potomce ene najstarejših evropskih mask in posebne goste iz Slovenije, je še posebno završalo. Z odra je odmevala Golica, ženin in nevesta sta se zavrtela v njenem ritmu, grozljiva škopita sta tolkla s svojima kleščama, škoromati z zvonci pa so skakali v divjem ritmu. Nemci so takoj prepoznali slovensko glasbo in v ritmu zvoncev še sami začeli poplesavati v dvorani. Po predstavitvi so se Hruščani razkropili po dvorani in sosednjem šotoru, kjer so vrteli sodobno glasbo in kljub naporni vožnji vztrajali pozno v noč. Najbolj vzrdržljivi so se ulegli k počitku šele proti jutru.

Nedeljsko dogajanje se je začelo z mašo za vseh 7000 udeležencev karnevala, nato pa je predstavnike skupin sprejel župan Herbolzheima  Ernst Schilling in predsednik karnevalskega odbora Werner Fritz. Predstavnikom skupin sta podelila posebna priznanja, se zahvalila za sodelovanje in malo v šali malo za res priporočila za udeležbo na 100. karnevalu čez 25 let. Zaradi škoromatov iz Hrušice so v goste povabili tudi vicekonzulko Slovenije Andrejo Horvat, ki je pripotovala iz Münchna.

Sledil je še glavni dogodek jubilejnega karnevala v Herbolzheimu. Številni obiskovalci so že napolnili ulice, pregovorno natančno Nemci so uro pred prireditvijo zaprli za ves promet center mesta, Hruščani pa so medtem hiteli proti zbirnemu mestu, saj so jih kot glavne goste postavili na čelo karnevala.

Ko je šest hrušiških godcev udarilo po naše, se je že na začetku okoli škoromatov začela zbirati množica radovednežev, pridružili pa so se tudi godci iz drugih skupin. Naposled je povorka krenila po tlakovanih ulicah Herbolzheima in pošteno predramila kakih 20.000 obiskovalcev. V primerjavi z drugimi skupinami so hrušiški škoromati izstopali predvsem s svojo energijo in pisano raznolikostjo. Številni obiskovalci so plesali ob zvokih hrušiških godcev, skoraj vsi so poskakovali, ko so pritekli škoromati z zvonci, se čudili potujočim grmom (zeleni) in frmentinu (koruza), se smejali doječi ciganki in dolgoprstemu ciganu, se umikali pred podivjano vprego in čudili premikajoči hišici s kadečim se dimnikom… Predvsem pa so se skoraj vsi bali dveh grozljivih škopitov, ki sta pridno lovila mlada dekleta v svoje klešče. Toliko prestrašenih krikov in divjega bežanja pred njima škopita nista doživela že leta.

Po povorki je slovenska vicekonzulka Andreja Horvat Hruščane povabila v slovensko gostilno sredi Herbolzheima, kjer so se kmalu zbrali vsi veljaki na čelu z županom Schillingom, predsednikom odbora Fritzem in drugimi visokimi gosti. Kmalu je na slovensko glasbo plesala cela gostilna in če ne bi Hruščane čakalo do doma dolgih 12 ur vožnje, bi veselica trajala pozno v noč.